Plesal sem s Sanno Marin

Začenja se nadvse spodbudno. Doslej smo našteli 16 predsedniških kandidatov, dva več, dva manj, kar dokazuje, da Slovenci (in Slovenke) ostajajo pogumni. Prvič: Nič jih ne prestraši. Drugič: Zelo so pametni. Tretjič: altruisti. Četrtič: premišljeni strategi, ki bodo rešili princesko pred zmajem. Petič: še naprej bodo organizirali dneve odprtih vrat predsednikove rezidence. Šestič: morali jim bomo omogočiti še več promocije. Imamo potencial. Zato upamo, da bo kandidatov še vsaj deset, raje 15.

Kako resno misli kandidat Alojz, je povedal sam. Povedal je, da on ne bi nikoli spustil takšne prilike. Nakup boxerjev je zanj prilika. Tako poceni, s sezonskim popustom, samo par sto milijončkov. Povejte vi meni, kateri kandidat za poveljnika teh sil ne bi izkoristil razprodaje. Če bi le dali na razprodajo še vse drugo: kanone, tanke, letala,  atomske bombe ...To bi bila šele prilika! Ne vem, kako smo lahko tako kratkovidni žalujoči ostali, da v vsem tem holivudskem blišču ne vidimo priložnosti. Sem si kar predstavljal Lojzeta kot predsednika s čelado in s kakšno lahkotno, športno oborožitvijo. Če to ni kandidat, res ne vem, kaj bi še hoteli. Slovenci smo po duši od vedno bili vojaki. Če ne zase, pa za druge. Zato imamo toliko kandidatov.

Oprostite, turisti, preveč vas je

Še bolj smo veseli pozornosti generalnega direktorja RTV Graha, ki tako skrbi za našo sprostitev in počutje. V dobro voljo nas spravljajo vsaj prijazni, sposobni in vsestranski TV direktorji, kakršnih, priznajte, niti Tito ni imel. Finančno vodenje zavoda in skrb za organizacijo sta mala malica. Kadrovsko politiko držijo v levem mezincu. Ker pa v zahtevnih časih zmanjkuje kadra, z levo roko mojstrsko poprimejo za sleherno delo v hiši. Kadar koli so lahko vratarji, tesarji, zelo dobri kurirji, lahko bi držali lučke, mikrofone pa sploh (res ne vem, zakaj se novinarji držijo, da je njihovo delo tako stresno in odgovorno), ne rabijo licence za brisanje prahu in pometanje, pa tudi skuhati znajo takšne, da lahko pokamo od veselja in žalosti (saj človek ne ve več, kaj bi). Mojstrstvo so potrdili tudi z doktoratom o vzornem pisanju popravljenih popravkov, ki so popravila najbolj potrebni. Srčno upam, da nas ne  prikrajšajo za programsko novost, ki odmeva bolje kot vsa vremenska poročila. Zadnjič je Rosvita implodirala, ko ji je Ivo povedal eno gorko. Pa je šlo zgolj za eno tako nežno predvolilno soočenje, na katerem se ne smejo tepsti zares. Ampak le v rokavicah, za finto. Evo, tukaj ima Grahov cvetober priložnost za nov opozorilni popravek. Prav veseli smo, da se Golobu nikamor ne mudi z njihovo zamenjavo. Niti sanjati si ne upamo vseh programski presenečenj, ki jih imajo še v paci. Morda bodo končno prebirali ustavo. Morda si bo kateri od voditeljev upal nastopiti zgoraj brez (v starih časih je spoštovani Tanko nastopal v kratkih hlačah). To so bili časi. Si predstavljate novopečenega Luko v studiju s predolgim suknjičem,  kravato in kratkimi hlačami? Ali pa Berganta, da bi se razkril: »Se opravičujem - tudi jaz bi plesal s Sanno Marin na zabavi za Nato.« Si predstavljate potem vse disciplinske, ukore, opravičila, popravke, ki bi sledili? Ke žur!

Res mi ni jasno, kako lahko Slovenci zdržimo s Finci, ki tolerirajo takšno predsednico. Da pleše. Tako izzivalno. Da se dotika žensk. In celo moških. Da izvaja neke smešne gibe. Me prav zanima, če bi TV cenzorji objavili mojo izpoved, da sem plesal s Sanno. Bi se jim zdelo to zrelo za prijavo policiji? Bi jo odnesel samo z disciplinsko in opominom pred izključitvijo. Bi me Petra T. predlagala za brisanje iz Društva novinarjev? Bi dobil prepoved potovanj v tujino za eno leto?

 Zato se denimo z Urško KZ niti po naključju ne bi srečal. Če me posname kamera v nehotenem gibu, z razširjenimi rokami pet centimetrov prenizko, s hrbtom od zastave... Kaj vse bi potem pisalo v mojem dosjeju o moralnem liku, ki ga sigurno pišejo, za vsak primer. Včasih pa si pri sebi vseeno dovolim misliti, kakšen frajer bi bil. In, mat'r, kako bi mi TV uredniki zavidali, ko bi zvedeli, da sem bil na zabavi s Sanno tudi jaz. Priznali pa tega ne bi. In reportaže tudi ne bi objavili. Oni že niso taki. Lahko ste brez skrbi, o tem samo sanjam. V resnici še pomislim ne, da bi se sploh družil s tako premierko, ki mora delati test na mamila. No, roko na srce, pri nas pa škofje delajo očetovske teste. Celibata seveda ne bodo odpravili. Ne, dokler smo mi na oblasti.