V nadaljevanju preberite: 

Ronald Reagan je imel leta 1987 televizijski nagovor o carinah. Govoril je počasi in pokroviteljsko. Carine lahko kratkoročno koristijo domačemu gospodarstvu, je dejal. Ščitijo ga pred tekmeci. Ampak dolgoročno mu škodujejo, saj ga uspavajo. Domačim podjetjem vzamejo željo po inovaciji. Druge države, opominja Reagan, se prej ali slej maščujejo z lastnimi carinami, kar domačim (torej ameriškim) podjetjem onemogoči uspeh na tujih trgih. Torej se mora Amerika pogumno odreči carinam.

Reagan je nastopil samozavestno zato, ker je za njim stala dolga idejna tradicija. Adam Smith, stari oče liberalizma, je dve stoletji pred Reaganovim govorom zapisal: »Če nas tuja dežela lahko oskrbi s kakim blagom ceneje, kakor da bi ga delali sami, je bolje, da ga od nje kupimo.« Milton Friedman, neoliberalni mislec iz dvajsetega stoletja, je carinam namenil jedek aforizem. »Carinam se pogosto reče zaščitni ukrep. In resnično ščitijo domačega potrošnika. Ščitijo ga pred nizkimi cenami.«