Neomejen dostop | že od 9,99€
Kriminalisti NPU so v petek obiskali javno hišo RTV. Gledali so Tarčo in zdaj jih zanima, kdo je nezakonito snemal pogovor politikov, ki so se lepo, prijazno in nadvse demokratično pod mizo dogovarjali o tem, kako prelisičiti volivce in zakon. Policija že ve, kaj dela.
Dogodek se je po naključju ujel z razmerami na zapleteni domači politični sceni, kamor je prodrl diskurz o mejah političnega nasilja vodilnih nad podrejenimi. Predsedniki vlad in drugi važiči si menda privoščijo preveč, ko zahtevajo čiščenje organov.
Zdravstvena nereforma, 10.000 zaprašenih računalnikov, plačna nesorazmerja, električne omrežnine, jedrski lobiji, številna metanja čez ramo, protežiranje nutrij in ostale pronicljivosti so menda manj od malice v primerjavi s čistilnimi ambicijami vladnega šefa, na čigar glavo zdaj vse bolj nestrpno čaka rabelj in sodelavec iz ozadja Janez z ostro nabrušeno sekiro. Če Roberta niso čakalne vrste, pravosodne palače, sodniške plače, dvoživke, menjave devetih ministrov, bi ga zdaj odpihnili s preprosto policijsko kazensko ovadbo zaradi neobvladovanja dvojine in fikcije preprostega fanta, da bi živel v harmoniji s strankarsko čisto policijo. Razprave o tem, koga naj posluša policija, koliko naj bo represivni aparat v službi trenutne oblasti ali pa ji veliko bolj ustreza vloga države v državi, te razprave raje ne načnemo, da se komu ne zamerimo, saj nikoli ne veš, kako hitro lahko policija res postane neodvisna.
Rabljeva nestrpnost in opaznejša živčnost tičita precej globlje. Z njegove trabakule so se izkrcali trije (precej vidni) poslanci. Če so jo lahko tako brez časti (kot pravi) pobrisali trije, kdo ve, kaj vse še lahko pade na pamet preostalim. Starost postaja negotova, svet se spreminja, mladi (celo v Ameriki) terjajo svežo kri, stari prijemi s starimi strahovi dolgočasijo vse. Niti rabljem ne cvetijo več rožice kot včasih. In kdo ve, morda se bo kdo kmalu vprašal, čemu sploh potrebujemo tako politiko in politične delavce. Včasih smo govorili, da je politika kurba. Ampak zdaj niti prostitutkam ne pravimo več tako. Zamenjale so jih spolne delavke. Zaradi napačne rabe besede prostitutka je moral tudi nekdanji premier plačati šolnino (za dva letnika hkrati). Nič več ni zastonj. Niti prostitucija v politiki ne. Nekoč so, denimo, lahko brezplačno obljubili pravljični Teš 6. Zdaj so se vsaj začeli pogovarjati o teoretični možnosti primernih garancij za dane obljube. Kaj bomo lahko unovčili od obljubodajalcev čez 30 let, če se današnje obljube ne bodo uresničile? Če bo torej cena naložbe in elektrike sesula vse, kar se sesuti da?
Ministrica za zdravje je, na primer, z enoletno zamudo sprejela odstop matematično zelo slabo podkovanega direktorja urada za investicije. Samo pri mariborski onkologiji je hotel prihraniti nekaj stotisočakov drobiža, pridelal pa je dva milijona izgube. Takšne direktorje uradov za investicije smo vedno sanjali. Delal je v korist splošne škode, ministrica pa je to opazila že po 13 mesecih. In še bolj presunljivo: zdaj že sama predvideva (še ni čisto prepričana), da bo »zdravstveni sistem zaradi njenega zakonskega predloga za nekaj časa zanihal, sploh v prehodnem obdobju, ko se bo treba navaditi na spremembe in nov način dela zdravnikov«. Ministrica ni definirala, kaj pomeni »za nekaj časa« in kaj »prehodno obdobje«. Ne upa si še povedati, da ne ve. Ker če bodo zdravniki (pri teh politikih znani kot žabe, ki lenarijo na državne stroške) nihali še v naslednjem mandatu, to ne bo več njena skrb. In tudi pri Valentini, ki očitno nima najboljših matematičnih šepetalcev, nimamo ustrezno unovčljivih jamstev. Kaj se zgodi, če bodo v prehodnem obdobju zdravniki nihali še deset let, dokler ne bodo končno mrknili s pacienti vred?
Mene osebno prav nič ne mika, da zapremo tajkuna, ki je osiromašil primorsko gospodarstvo za pol milijarde evrov, na primer. Kaj pa ima človek, ki je izgubil službo v Drogi Kolinski ali v ribištvu, od tega, če tajkuna, ministra, ki je vse zafural, ali pa praznega obljubodajalca nekoč stisnejo tja, kjer že tako in tako ni dovolj prostora. Nič! Zato smo v naši agenciji proti kaznovanju tajkunov in praznih obljubodajalcev in raje navijamo za uvedbo primernih garancij, ki jih bomo lahko tudi unovčili. In to ne čez »nekaj časa« in ne po »prehodnem obdobju«, ampak konkretno in takoj po pretečenem roku, z zlatimi palicami na švicarski banki, prosim. Če se da.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji