V nadaljevanju preberite:

Rdeči čeveljčki se nenadoma zdijo primerna metafora nelagodja med volilnimi poraženci, sploh v kontekstu njene magične moči in sproščanja zavisti med antagonisti. Istoimenski film Powella in Pressburgerja iz leta 1948 se ponuja kot primerna ponazoritev razmerij med nekdanjim in sedanjim vladnim vrhom. V Rdečih čeveljčkih imamo na eni strani Borisa Lermontova, avtoritativnega in karizmatičnega baletnega impresarija, ki svoje gledališče vodi z železno roko, na drugi pa skladatelja Juliana Crasterja, v katerega se zaljubi primabalerina Victoria Page, ustvarjena za novo super zvezdnico ansambla, ki takoj za tem pade v režiserjevo nemilost.