V nadaljevanju preberite: 

Prejšnji teden sem si s posebnim namenom spet ogledal Wendersov Nebo nad Berlinom (1987). Malo iz nostalgije, nisem ga videl 28 let, malo iz praktičnih razlogov. Hotel sem preveriti, kako je bil videti Potsdamer Platz pred padcem zidu. Obstajajo seveda arhivski posnetki, ampak želel sem umetniško artikulirano podobo, s skrbno izbranimi grafiti in šotorom upehanega cirkusa Alekan, v katerem Solveig Dommartin kot angel na trapezu tako očara Bruna Ganza v vlogi angela Damiela, da se deangelizira in prestopi v (barvno) realnost.