Beštije po naravi in dobri ljudje

Te dni mineva 80 let od kapitulacije fašistične Italije. Konec tedna bodo na Rabu (po zaslugi slovenskih pobudnikov) proslavili 80. obletnico osvoboditve taborišča v Kamporju. Pa mislite, da bodo Italijani slavili to zgodovinsko prelomnico in zlom fašizma, bodo obsodili zločine in se primerno pokesali (kot to zahtevajo od drugih)? Bo italijanski predsednik prišel na Rab? Moj kolega Tone Hočevar v Delu ugotavlja, da ne.

»Italiani, brava gente!« (»Italijani, dobri ljudje!«) – mit, ki ga je sproduciral Mussolinijev propagandni stroj, se očitno krepi dalje. Ko se je treba pokloniti in obžalovati povojne poboje (ki jih brez začetka vojne seveda ne bi bilo), slovenski predsednik Pahor hiti k bazoviški fojbi, ki naj bi bila simbol slovenskega etničnega čiščenja nad Italijani, čiščenje izpeljano samo zato, ker naj bi bili Italijani, krvniki pa beštije po naravi. Teorija seveda pošteno šepa, ker se je kar precej Italijanov borilo s partizani z ramo ob rami in neposredno po vojni (pa tudi pozneje) prevzemalo pomembne politične funkcije v Istri. Ob rednih zelo ostrih in zanosa polnih italijanskih obsodbah kriminalnih partizanov, ki naj bi kar tako, iz prirojene krvoločnosti hoteli uničiti nič hudega sluteče (niti nič hudega hoteče) Italijane, pa vse bolj tonejo v pozabo ukazi generala in poveljnika XI. korpusa italijanske armade v Sloveniji in na Hrvaškem Maria Robottija, ki je svoje vojake opozarjal: »Si ammazza troppo poco!« (»Ubijate veliko premalo!«) Njegov neposredni poveljnik Mario Roatta pa je opozorilo še dodatno začinil: »Ne zob za zob, ampak glavo za zob!« Vse bolj je slišati, kako so agresorji in njihovi pomočniki trpeli, v zgodovino pa so utopili 20-letni fašistični teror na Primorskem, poitalijančevanje, strelske vode, na desetine požganih primorskih vasi, žalostne transporte in umiranja tisočev (celo otrok) v taboriščih.

Italijanski fašisti so slovenski Narodni dom v Trstu požgali leta 1920. Foto Muzej Novejše Zgodovine Slovenije

No, ta teden imajo dediči fašistov in njihovi domači občudovalci priložnost, da pridejo na Rab, kjer je končalo največ Slovencev (1400 z otroki vred), in tam povedo, za kakšne organizirane počitnice so do septembra leta 1943 skrbeli njihovi vzorniki (»brava gente«) na Rabu. In kako je to koristilo napredku slovenskega naroda. Na ta način le še malo manjka, ko se bodo morali Slovenci opravičevati, ker so jim Italijani zasedli slovensko deželo in z žico obkolil njihovo glavno mesto.

Sicer nenadarjen, toda ne dela napak

Zadnje čase v moj poštni predal dežujejo elektronska sporočila, ki se podpisujejo kot N.L.B. pay ali NLB.si. Prvi mi sporočajo, da mi je potekla veljavnost kode PIN, druga pa, da je NLB banka izboljšala varnostne ukrepe za spletne transakcije. V obeh primerih mi pošiljatelja predlagata, da jim pošljem podatke, s katerimi naj bi rešili moj bančni problem.

Po samo polurnem razmišljanju sem vendarle ugotovil, da ga pri tej »čudni banki« nikoli nisem imel. Zato se resno sprašujem: Pa koga zdaj nategujejo? Mene ali N.L.B.? Lahko se je igrati s starčki in naivneži, ki mislijo, da obvladajo spletno bančništvo, da pa niti velike banke niti mednarodni organi pregona niso kos goljufom, to pa ni več šala. Slovenski reveži so očitno lahek plen spletnih piratov. Če seštejemo vse čedne vsote, ki so jim jih izpulili, in dodamo gusarske bančne marže, dobimo mednarodno vrhunsko priznane bančne in spletne naivneže. Hkrati pa nas vrhunski profesorji ekonomije kar brez argumentov prepričujejo, da naj se vlada ne dotika svetih bančnih dobičkov. Tudi jaz bi imel take marže, sine!

Slovenske vsevedneže je minule dni vznemirila tudi napaka v studiu TV Odmevov, kjer se ljudje, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojo genialnostjo, naslajajo nad tehničnim spodrsljajem Luke Svetine. Morala ga je vzeti v obrambo celo njegova zvesta in temeljita »kontratorka« Eugenija s povabilom, naj genialci, ki vse vedo o vsaki stvari na tem svetu in ki nikoli ne naredijo nobene napake, kar pridejo v TV-studio in pokažejo, kako se vodi oddaja. Izkoriščam priliko in jih vabim, naj začnejo pisati tudi članke. Uredniki komaj čakajo na skrite talente. Škoda, da se bataljon perspektivnih genijev tako uporno skriva in gnije (tu je skrita tajna zveza: genij, ki gnije) po domačih kleteh in brezplačno deluje tako humanitarno.

Da pa ne končamo s slabim okusom v ustih, je treba dati klobuk dol vsem nastopajočim pevkam, pevcem in skupinam, ki so sinoči v Kopru pomagali zbrati nov kupček evrov in še večji kup morale za sesute poplavljence. Pravi zvezdniki v praksi pritrjujejo profesorju Kreslinu: Vse se da.