Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

V politiki ni dobrih bogov

Belinov kompleks: Prva slovenska opera bi se lahko brez napora prelevila v prvovrstno politično satiro.
Kot se ob romantičnih filmih rad sprašuje Slavoj Žižek, je glavno vprašanje, kaj se zgodi po srečnem koncu. Kaj se zgodi po tem, ko dobri Belin prežene zloveščo Burjo? FOTO: Ermin Međedović
Kot se ob romantičnih filmih rad sprašuje Slavoj Žižek, je glavno vprašanje, kaj se zgodi po srečnem koncu. Kaj se zgodi po tem, ko dobri Belin prežene zloveščo Burjo? FOTO: Ermin Međedović
23. 12. 2023 | 05:00
23. 12. 2023 | 17:07
6:49

V nadaljevanju preberite:

Če bi povprečnega Slovenca vprašali, katera je prva slovenska opera, bi verjetno navedel Foersterjevega Gorenjskega slavčka ali katero od Vilharjevih del. Mogoče pa sem preveč optimističen in bi le brezbrižno skomignil z rameni. Verjetno pa le najbolj goreči ljubitelji domače glasbe vedo, da je prva slovenska opera Belin. Nastala je leta 1780, prav v letu, ko je Jožef II. prevzel vajeti oblasti v habsburški monarhiji in se vrgel v ambiciozne reforme, ki so globoko predrugačile tedanjo, v bistvu še vedno fevdalno družbo.

Belin, ki ga je ob libretu Feliksa Deva uglasbil nadarjeni kamniški skladatelj Jakob Zupan, je tako rekoč prototipsko delo, ki je ujelo duha časa. O Zupanovem življenju vemo presenetljivo malo in to je tudi vzrok, da je delo dolgo ostalo na obrobju zanimanja kulturne zgodovine: partitura je namreč do nedavnega veljala za izgubljeno (šele leta 2008 jo je odkril Milko Bizjak). Tako smo dolgo poznali le Devovo besedilo, ki je kasnejše generacije iz razumljivih vzrokov pustilo dokaj hladne.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine