Neomejen dostop | že od 9,99€
Če bi povprečnega Slovenca vprašali, katera je prva slovenska opera, bi verjetno navedel Foersterjevega Gorenjskega slavčka ali katero od Vilharjevih del. Mogoče pa sem preveč optimističen in bi le brezbrižno skomignil z rameni. Verjetno pa le najbolj goreči ljubitelji domače glasbe vedo, da je prva slovenska opera Belin. Nastala je leta 1780, prav v letu, ko je Jožef II. prevzel vajeti oblasti v habsburški monarhiji in se vrgel v ambiciozne reforme, ki so globoko predrugačile tedanjo, v bistvu še vedno fevdalno družbo.
Belin, ki ga je ob libretu Feliksa Deva uglasbil nadarjeni kamniški skladatelj Jakob Zupan, je tako rekoč prototipsko delo, ki je ujelo duha časa. O Zupanovem življenju vemo presenetljivo malo in to je tudi vzrok, da je delo dolgo ostalo na obrobju zanimanja kulturne zgodovine: partitura je namreč do nedavnega veljala za izgubljeno (šele leta 2008 jo je odkril Milko Bizjak). Tako smo dolgo poznali le Devovo besedilo, ki je kasnejše generacije iz razumljivih vzrokov pustilo dokaj hladne.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se