Zeleni dogovor: dogovor Evrope za Evropo

Želimo ljudje na Zemlji še naprej živeti dobro in varno? Človeštvo se spopada z grožnjo svojemu obstoju – to postaja jasno po vsem svetu. Od Amerike do Avstralije gorijo gozdovi, v Afriki in Aziji se širijo puščave. Dviganje morske gladine ogroža evropska mesta in pacifiške otoke.

Takšni pojavi res niso novi, so pa precej silovitejši in bolj uničujoči kot v preteklosti. Tudi v Sloveniji. Katastrofalni žled, ki je po obilnih zimskih padavinah leta 2014 državo zamrznil v leden oklep, je zahteval 16 življenj, poškodoval polovico slovenskih gozdov in povzročil za 475 milijonov evrov škode.

Sloveniji se v prihodnosti obeta več vročinskih valov kot tudi znatno močnejše padavine; vremenske skrajnosti, suše in poplave bi lahko postale stalnica.

Znanost trdi, da lahko te trende še zaustavimo, vendar nam zmanjkuje časa. Nova evropska komisija ne bo čakala. Zato danes, manj kot dva tedna od nastopa mandata, predstavljamo načrt za evropski zeleni dogovor.

Naš cilj je, da do leta 2050 postanemo prva podnebno nevtralna celina, upočasnimo globalno segrevanje in zmanjšamo njegov učinek. To je naloga za našo in naslednjo generacijo, toda začeti moramo zdaj. Vemo, da to zmoremo.

Danes predstavljeni evropski zeleni dogovor je nova evropska strategija rasti. Pripomogla bo k zmanjšanju izpustov, hkrati pa bo ustvarjala delovna mesta in izboljšala kakovost življenja.

Vsa naša področja delovanja, od prometa do obdavčenja, od hrane in kmetovanja do industrije in infrastrukture, bodo v znamenju zelene politike. Z zelenim dogovorom želimo vlagati v čisto energijo in razširiti trgovanje z izpusti, spodbujali bomo tudi krožno gospodarstvo in ohranjali biotsko raznovrstnost v Evropi.

Evropski zeleni dogovor ni samo nujen, ustvaril bo tudi nove gospodarske priložnosti. Veliko evropskih podjetij že posluje po načelih zelenega gospodarstva. Zmanjšujejo ogljični odtis in razvijajo čiste tehnologije. Evropska podjetja, mala in velika, se zavedajo omejitev planeta in vedo, da moramo vsi poskrbeti za okolje, v katerem živimo. Prav tako vedo, da si lahko s trajnostnimi rešitvami danes zagotovijo prednost prvega na trgu v prihodnosti.



Tem podjetjem in drugim nosilcem sprememb moramo zagotoviti enostavnejši dostop do financiranja. Zato bomo vzpostavili trajnosten evropski naložbeni načrt, ki bo v naslednjem desetletju podprl za tisoč milijard evrov naložb. Tesno bomo sodelovali z Evropsko investicijsko banko kot evropsko podnebno banko.

Marca prihodnje leto bomo predstavili prvi evropski podnebni zakon in začrtali pot za naprej, od katere ne bo mogoče odstopiti. Nova zakonodaja bo vlagateljem, inovatorjem in podjetnikom ponudila jasna pravila, da bodo lažje načrtovali svoje dolgoročne naložbe.

Poleg spodbujanja gospodarske preobrazbe ter načina, kako proizvajamo, trošimo, živimo in delamo, pa moramo zaščititi in podpreti tudi tiste, ki jih lahko takšne spremembe najbolj prizadenejo. Preobrazba mora delovati za vse ali pa sploh ne bo delovala. Predlagala bom vzpostavitev sklada za pravičen prehod, od katerega pričakujem, da bo ob podpori Evropske investicijske banke in zasebnih vlagateljev spodbudil za sto milijard evrov naložb v prihodnjih sedmih letih. Poskrbeti pa je treba tudi, da ne bo nihče zapostavljen. Zato moramo zagotoviti podporo tistim evropskim regijam, ki jih bodo doletele korenite spremembe.

Evropejci, tako stari kot mladi, pa ne samo pozivajo k podnebnim ukrepom, ampak tudi sami spreminjajo svoj način življenja. Pomislimo le na ljudi, ki se na delo vozijo s kolesi ali javnim prevozom, starše, ki uporabljajo pleničke za ponovno uporabo, ali podjetja, ki se odpovedujejo plastiki za enkratno uporabo in na trgu uveljavljajo trajnostne rešitve. Mnogi smo se že pridružili temu evropskemu in globalnemu gibanju za podnebje.

Izpuste lahko zmanjšamo tudi z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, predvsem s ponovno uporabo in recikliranjem. V Ljubljani so tako s pomočjo evropskih sredstev zgradili regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO), ki predeluje odpadke tretjine slovenskega prebivalstva. Od več kot 170.000 ton mešanih in bioloških odpadkov na leto jih na odlagališču konča le pet odstotkov!

Devet od desetih Evropejcev se zavzema za odločne podnebne ukrepe. Naši otroci se zanašajo na nas. Evropejci želijo, da Evropska unija ukrepa doma in prevzame vodilno vlogo v svetu. Ravno te dni je pozornost sveta usmerjena v podnebno konferenco Združenih narodov v Madridu, kjer potekajo razprave o skupnih ukrepih proti globalnemu segrevanju.
Evropski zeleni dogovor je odgovor Evrope na pozive naših ljudi. To je dogovor Evrope za Evropo, ki bo pripomogel k oblikovanju boljšega sveta. Vse Evropejke in vsi Evropejci lahko pripomoremo k tej spremembi.

***
Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije