Za odzivnejši, pravičnejši in solidarnejši mednarodni finančni sistem

Mednarodna finančna arhitektura iz povojnega obdobja ni več dovolj prilagojena vse večjim neenakostim, podnebnim izzivom, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in izzivom javnega zdravja, ki zaznamujejo 21. stoletje. Odzivi mednarodne skupnosti so dandanes razdrobljeni, parcialni in nezadostni. Po eni strani koncesijska sredstva, ki jih uporabljajo razvojne ustanove, ne dosegajo svojega polnega potenciala, predvsem kar zadeva učinek, sofinanciranje in ustreznost ukrepov. Po drugi strani pa pritisk na pogoje financiranja in povečevanje zadolževanja zavirajo naložbe v države v razvoju in jim preprečujejo, da bi se spopadli z izzivi.

Vendar je mednarodna solidarnost bolj kot prej nujna v času povečevanja kriz, zaradi katerih so najrevnejše in najranljivejše države še bolj prizadete. Nujne so korenite spremembe, da bi najbolj izpostavljenim državam pomagali pri premagovanju krize, ki jo je povzročil covid-19, da bi obvladali posledice ruske agresije v Ukrajini na njihovo prehransko in energetsko varnost ter financirali zelo drag podnebni prehod in posledice ekstremnih vremenskih pojavov.

Mednarodni finančni sistem, kakršnega določa sporazum iz Bretton Woodsa iz leta 1944, je dosegel svoje meje. Na prihodnost našega planeta prežita dve pomembni tveganji. Najprej nezadostna podpora razvoju in zaščiti svetovnih javnih dobrin, zaradi pomanjkanja zagotovljenih sredstev ter predvsem nevarnost geopolitične razdrobljenosti v času, ko bolj kot kdaj prej potrebujemo učinkovit multilateralizem in okrepljeno sodelovanje.

Evropska unija ter številne države G7 in G20, organizacije in združenja se skupaj s Francijo strinjajo s temi ugotovitvami in menijo, da je treba hitro in s skupnimi močmi odpraviti neravnovesja in krivice, ki so posledica teh razlik. Zato pozivamo k prenovi naše programske opreme in načinu financiranja. Skupaj moramo razviti mednarodni finančni sistem, ki bo odzivnejši, pravičnejši in solidarnejši. Tako bi se lahko borili proti neenakostim, financirali podnebni prehod in zaščitili biotsko raznovrstnost ter se približali uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.

To je cilj vrha o novem svetovnem finančnem paktu 22. in 23. junija v Parizu. Vrh bo vključujoč – vsaka država, stališče in predlog bodo lahko predstavljeni.

Vrh je del pozitivne dinamike, v katero sodijo začetek reforme Svetovne banke, predsedovanje Indije skupini G20 in v prihodnje Brazilije, vmesni pregled ciljev trajnostnega razvoja in zavez, sklepi, sprejeti na podnebnih konferencah Cop. Vse to vliva upanje, da se bo ta zagon nadaljeval. Oprijemljive rešitve so se že začele izvajati: Pariški klub in skupina G20 sta sprožila pobudo za obravnavo dolga, Francija ima pri tem ključno vlogo pri izvajanju usklajenih rešitev znotraj »skupnega okvira«. Predlagali in dosegli smo uporabo posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti sto milijard dolarjev za najranljivejše države. Vse države, ki to lahko storijo, morajo od zdaj naprej prispevati svoj delež. Več multilateralnih razvojnih bank se je odzvalo na zahteve skupine G20 in začelo izvajati prve ukrepe za optimizacijo kapitala, da bi povečale svojo posojilno sposobnost.

Vendar moramo iti še dlje in se zgledovati, na primer, po pobudi iz Bridgetowna, nizu inovativnih rešitev pod vodstvom Barbadosa, da bi se spopadli s podnebno ranljivostjo, s katero se spopadajo številne države v razvoju in države s srednjim dohodkom.

Spodbujali bomo reformo multilateralnih in regionalnih razvojnih bank ter Mednarodnega denarnega sklada, da bi zagotovili boljše financiranje za države, ki jo najbolj potrebujejo, ter za globalne izzive. Program je namenjen izboljšanju instrumentov in kapitala ter spodbujanju inovativnih pristopov in orodij za podporo najrevnejšim in najranljivejšim državam. Prav tako si želimo mobilizirati več zasebnega financiranja z jamstvenimi mehanizmi in delitvijo tveganja – kot je to storila EU z Evropskim skladom za trajnostni razvoj – da bi preusmerili finančne tokove v te države, predvsem za podporo lokalnemu zasebnemu sektorju in trajnostni infrastrukturi. To pomeni večjo mobilizacijo naših orodij, novega in inovativnega financiranja, tako javnega kot zasebnega.

Da bi bile naše mednarodne finančne institucije učinkovitejše, se morajo še bolj kot do zdaj zavzemati za boljše sodelovanje in učinkovitejšo mobilizacijo deleža zasebnih prihrankov. Da bi bili bolj vključujoči, moramo predvsem najranljivejšim državam zagotoviti pomembnejše mesto v mednarodnih forumih.

V ospredju vrha za nov finančni pakt bodo mednarodna finančna vprašanja. Zastopanost številnih voditeljev držav in vlad pa bo zagotovilo in spodbuda za izvedbo sprememb.

Ni nam treba izbirati med bojem proti revščini, bojem proti globalnemu segrevanju in njegovim posledicam ter varstvom biotske raznovrstnosti. Edini odgovor je pravičen prehod.

***

Florence Lévy, veleposlanica Francoske republike.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.