Sprostitev prostega gibanja

Načelo svobode gibanja je že od svoje prve navedbe v pogodbah Evropske unije eno od temeljnih načel in dosežkov EU. Omogoča nam raziskovanje in širjenje obzorja, nenačrtovano potovanje z vlakom v sosednjo državo, odkrivanje različnih kultur, iskanje zaposlitvenih možnosti, vključitev v izobraževanje ali začetek novega življenja nekje drugje. Ta temeljna pravica krepi skupno identiteto evropskih državljanov.

Vendar vsi evropski državljani in državljanke te pravice ne morejo izkoristiti v enaki meri. Nekateri se sprašujejo in imajo pomisleke glede posebnih pogojev in pravic na potovanju: ali jim bo priznan status invalida in ali je mesto dostopno?

Svoboda gibanja torej ni realnost za vse.

V Evropski uniji je približno 87 milijonov invalidk in invalidov. Strukturne ovire in sistemske neenakosti prepogosto omejujejo njihove možnosti in jim onemogočajo uživanje polnega in enakega državljanstva. To vključuje svobodo gibanja, ker njihov status invalidnosti pri potovanju v drugo državo članico ni samodejno priznan.

Zato invalidi morda niso deležni enakih pogojev, kot so znižane tarife ali posebna nastanitev, ki so na voljo invalidom, živečim v tisti državi. Te pravne negotovosti in dodatni stroški lahko invalide odvračajo od potovanja v druge države EU.

Helena Dalli FOTO: Claudio Centonze

Ko sem leta 2019 nastopila funkcijo evropske komisarke, sem začela razvijati novo desetletno strategijo o pravicah invalidov. Z državami članicami, institucijami EU in invalidskimi organizacijami sem se obširno posvetovala o vrzelih, izzivih in ukrepih, potrebnih za polno udeležbo invalidk in invalidov v naših družbah. Izkazalo se je, da je eden največjih pomislekov pomanjkanje vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti (in kartic ugodnosti za invalide) med državami članicami.

Danes kot eno vodilnih pobud strategije uvajamo zakonodajni predlog za prvo evropsko kartico ugodnosti za invalide. V skladu s konvencijo ZN o pravicah invalidov, katere pogodbenice so EU in vse njene države članice, ta kartica pomeni poziv k spremembi in dodatnemu koraku za olajšanje prostega gibanja za vse.

Predlog evropske kartice ugodnosti za invalide temelji na uspehu pilotnega projekta, v katerem je sodelovalo osem držav članic (Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Italija, Malta, Romunija in Slovenija). Na podlagi pozitivnih izkušenj zdaj predlagamo zakonodajo za uvedbo skupne evropske kartice ugodnosti za invalide v vseh državah EU.

»Všeč mi je, če so stranke jezne«

Kartica, ki je zasnovana za lažjo uporabo in je enotnega videza, bo olajšala vzajemno priznavanje statusa invalidnosti in invalidom zagotovila, da bodo lahko uživali svoje pravice EU do prostega gibanja znotraj Unije, ko bodo potovali v druge države EU. V skladu s predlogom bi morali biti ugodnejši pogoji enako ponujeni povsod v EU. Posebni pogoji in obravnava lahko vključujejo prost dostop; znižane tarife, cestnine ali uporabnine; prednostni dostop; osebno asistenco; podporo (kot je dostop do Braillove pisave in zvočnih vodnikov) ter pripomočke za gibanje, na primer pri uporabi javnega in zasebnega prevoza, udeležbi na kulturnih prireditvah in v prostorih, kot so muzeji ali koncerti, ali pri obisku prostočasnih in športnih centrov ali zabaviščnih parkov. Računam, da bosta evropski parlament in svet Evropske unije kot sozakonodajalca hitro dosegla napredek v zvezi s predlogom komisije in ga sprejela.

Moč naše Unije ni le v njeni gospodarski blaginji, temveč tudi v tem, kako zagotavlja, da lahko vsi državljani enako uživajo in uveljavljajo svoje pravice. Še naprej si moramo prizadevati za odpravo ovir, ustvarjanje dostopnih okolij in zagotavljanje enakih možnosti za doseganje vključenosti in polne udeležbe invalidk in invalidov v naših družbah.

Sprostitev prostega gibanja za vse državljanke in državljane EU je še en korak v tej smeri.

***

Helena Dalli, evropska komisarka za enakost.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.