Skupaj proti virusu

Marca lani je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila, da je izbruh koronavirusa prerasel v globalno pandemijo. Danes, niti leto dni pozneje, smo v Evropski uniji registrirali tri cepiva proti virusu. In prihaja jih še več. Razvoj cepiva običajno traja približno deset let. Tokrat nam je razvoj vzel le deset mesecev. Prvo cepivo proti covidu-19 je bilo iznajdeno v Evropi in se zdaj v velikih količinah proizvaja v EU.



Z vnaprejšnjimi dogovori o nabavi smo razvijalcem cepiv dali vnaprejšnja plačila, ne samo za povečanje zmogljivosti za obsežno proizvodnjo, temveč tudi že za izdelavo prvih odmerkov cepiv. Vse to z namenom, da bi nam cepiva lahko dobavili takoj, ko bi bila odobrena. V to smo vložili 2,9 milijarde evrov – in to poleg dodatnih milijard, ki jih Evropa vsako leto vloži za raziskave, ki omogočajo takšne uspehe.

Pričakujemo, da bodo državljani EU imeli koristi od teh evropskih naložb v cepiva. EU je za svoje državljane in soseščino zagotovila 2,3 milijarde odmerkov cepiv. Izbrali smo pravi pristop: ostali smo povezani v našem boju proti virusu, ki ne pozna meja, in se z njim spopadli skupaj.

Že od začetka želimo, da ima vsaka država članica, pa naj bo velika ali majhna, pravičen dostop do cepiv. Kakšen bi bil boj proti pandemiji, če bi bil dostop do cepiv omogočen le eni ali dvema državama članicama? Brez skupne pogajalske moči EU bi se to zlahka zgodilo. Kaj bi to pomenilo za enotni trg in našo enotnost v Evropi?

Namesto tega je komisija sodelovala z vsemi 27 vladami držav članic EU. Junija lani smo z njimi ustanovili usmerjevalni odbor, ki se sestaja do sedemkrat na mesec. Pretok informacij je nenehen in vse odločitve se sprejemajo skupaj. Po pregledu več kot sto podjetij, ki so takrat raziskovala cepivo, smo kmalu sestavili portfelj šestih najobetavnejših. Lani poleti nihče ni vedel, katero cepivo bo najobetavnejše. Zdaj vemo: evropski pristop je bil prava izbira. Zdaj imamo tri odobrena cepiva in tri družbe – Pfizer-Biontech, Moderna in AstraZeneca – so jih že začela proizvajati. Prihaja pa še več cepiv.

Mnogi, ki kritizirajo evropski pristop, govorijo o počasnosti odločanja. Toda, ali bi lahko bili veliko hitrejši? Bi bila ena država članica hitrejša, bi hitrejši podpis pogodbe zagotovil zgodnejšo dobavo cepiv v velikih količinah?



Iskreno mislimo, da ne. Izdelava novega cepiva je neverjetno zapletena in občutljiva naloga. Vsi trije do zdaj uspešni proizvajalci cepiv so morali v začetni fazi zelo zmanjšati dobave, in sicer zaradi težav v proizvodnem procesu ali ker je primanjkovalo pomembnih sestavin.

Cepljenje pomeni, da se zdravi osebi vbrizga aktivna biološka snov, zato sta varnost in učinkovitost vedno najpomembnejši. V postopku odobritve pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) zato nismo uporabljali bližnjic. Postopek, ki traja od tri do štiri tedne, je bil naložba v zaupanje. Ker smo tako s cepljenjem začeli nekoliko pozneje kot Združeno kraljestvo, je v EU v tem trenutku cepljenih manj ljudi. Vendar od konca decembra cepimo tudi v EU in državljani so lahko prepričani, da varnosti nismo ogrozili.
Zdaj, pet tednov pozneje, so podjetja dobavila okoli 20 milijonov odmerkov cepiva. V Sloveniji je bilo s prvim odmerkom po podatkih Sledilnika do zdaj cepljenih 53.311 oseb, z drugim pa 25.620 oseb.

To še ni dovolj. A tudi ni nepomembno. Februarja bodo države EU poleg tega prejele še okoli 33 milijonov odmerkov, marca pa 55 milijonov. Po previdnejših ocenah naj bi bilo v drugem četrtletju letošnjega leta dostavljenih 300 milijonov dodatnih odmerkov.
Postopke dobave bomo pozorno in budno spremljali. Razumemo, da imajo nekatera podjetja težave z množično proizvodnjo. Navsezadnje takšnega povečanja proizvodnje v preteklosti še ni bilo. Pred kratkim nam je direktor enega podjetja zaupal, da je njegovo podjetje leta 2019 proizvedlo 100.000 odmerkov cepiv, letos pa načrtujejo proizvodnjo ene milijarde! To je res neverjetno povečanje.



Ob tem pa moramo vedeti, kam gredo ta cepiva. Potrebujemo preglednost, še posebno če podjetje ne izpolni tega, kar je obljubilo Evropski uniji. Zato smo tudi uvedli mehanizem preglednosti in avtorizacije: treba je imeti pregled nad opravljenimi in načrtovanimi izvozi. Ne bomo omejevali podjetij, ki spoštujejo pogodbe – pravkar smo odobrili dve pošiljki v Kanado in eno v Združeno kraljestvo. Če pa nas podjetje obvesti, da ne more izpolniti svojih naročil v EU, je prav, da vemo, kaj dostavljajo drugim.

Medtem ko se borimo z virusom, se ta nenehno spreminja. Čeprav nas skrbijo nove različice, nas pomirja dejstvo, da so naša cepiva za zdaj učinkovita tudi proti njim. Vendar želimo vseeno biti pripravljeni na primere, ko se virus ne bo več odzival na sedanja cepiva. Zato smo se pred dnevi z direktorji farmacevtskih podjetij in znanstveniki dogovorili, da bomo skrbno spremljali razvoj virusa in omogočili dostop do podatkov tako podjetjem kot EMA. Tesno sodelovanje z znanstveniki in industrijo nam bo pomagalo, da bomo pripravljeni na razvoj, odobritev in hitro izdelavo cepiv, učinkovitih tudi proti novim različicam virusa. Še pomembnejše pa je, da nameravamo povečati proizvodne zmogljivosti v Evropi, saj so cepiva javno dobro in jih bomo v prihodnje še bolj potrebovali.

Naša odgovornost se ne konča na evropskih mejah. Konec pandemije bo takrat, ko bo cepljena večina odraslih po svetu. Zato že od samega začetka pandemije pozivamo h globalnemu odzivu nanjo. Komisija je organizirala dve donatorski konferenci, na katerih je bilo zbranih 16 milijard evrov za razvoj in proizvodnjo cepiv. Sodelujemo v pobudi Covax, da bi zagotovili cepiva za države z nizkimi in srednjimi dohodki. Skupaj z državami članicami smo kot Ekipa Evropa z 870 milijoni evrov največ prispevali za Covax.

Ta pandemija je težaven trenutek za Evropo in ves svet. V tem boju proti našemu skupnemu sovražniku, virusu, smo skupaj in ostati moramo enotni.

***

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno upravljanje

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.