Večstransko sodelovanje za globalno okrevanje

Septembra leta 2000 je 189 držav podpisalo milenijsko deklaracijo, v kateri so oblikovana načela mednarodnega sodelovanja za novo dobo napredka proti skupnim ciljem. Po koncu hladne vojne smo bili prepričani, da smo sposobni vzpostaviti večstransko ureditev, ki bo kos velikim izzivom našega časa: lakoti in hudi revščini, propadanju okolja, boleznim, gospodarskim pretresom in preprečevanju sporov. Septembra leta 2015 so se vse države zavezale tudi k ambiciozni agendi za skupno reševanje svetovnih izzivov: ZN 2030 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

Naš svet doživlja različne trende, ki vodijo v večjo blaginjo na svetovni ravni, hkrati pa so neenakosti še vedno prisotne ali se povečujejo. Demokracije so se razširile, sočasno pa smo priča ponovnemu vzponu nacionalizma in protekcionizma. V zadnjih desetletjih sta našo družbo prizadeli dve veliki krizi, ki sta razrahljali naše skupne politične okvire in v negotovost postavili našo zmožnost premagovanja šokov, reševanja temeljnih vzrokov in zagotavljanja boljše prihodnosti za prihodnje generacije. Spomnili sta nas tudi, da smo zelo medsebojno odvisni.

Najhujše krize kličejo po najdrznejših odločitvah za oblikovanje prihodnosti. Verjamemo, da je sedanja kriza priložnost za ponovno vzpostavitev konsenza za mednarodno ureditev na podlagi multilateralizma in načela pravne države z učinkovitim sodelovanjem, solidarnostjo in usklajevanjem. V tem duhu smo odločeni delovati skupaj, sodelovati z Združenimi narodi in znotraj njih, regionalnimi organizacijami, mednarodnimi forumi, kot sta G7 in G20, in priložnostno oblikovanimi koalicijami z namenom spopadanja z globalnimi izzivi, s katerimi se srečujemo zdaj in ki nas čakajo v prihodnosti.

Zdravje je najnujnejše. Kriza zaradi covida-19 je največji preizkus globalne solidarnosti več zadnjih generacij. Spomnila nas je na očitno dejstvo: v pandemiji je naša zdravstvena varnostna veriga trdna le toliko kot najšibkejši zdravstveni sistem. Covid-19 povsod ogroža ljudi in gospodarstva.

Pandemija zahteva odločen usklajen mednarodni odziv, ki bo zagotovil hitro dostopnost testov, zdravljenja in cepiv, saj mora biti obsežna imunizacija kot globalno javno dobro na voljo in cenovno dostopna vsem. Glede na to popolnoma podpiramo edinstveno globalno platformo Dostop do orodij za covid-19 – pospeševalnik ACT, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija aprila vzpostavila skupaj s skupino G20.

Da bi pospeševalnik ACT lahko izpolnil svoje poslanstvo, nujno potrebuje širšo politično in finančno podporo. Spodbujamo tudi prost pretok podatkov med partnerji in prostovoljno dodelitev licenc za intelektualno lastnino. Dolgoročno potrebujemo neodvisno in celovito oceno našega odziva, da se bomo dokopali do vseh spoznanj iz te pandemije in bolje pripravili na naslednjo. SZO ima v tem postopku osrednjo vlogo.

Izredne razmere pa so tudi na področju okolja. Pred konferenco ZN o podnebnih spremembah (COP26), ki bo novembra v Glasgowu, moramo okrepiti prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in narediti naša gospodarstva bolj trajnostna. Do začetka leta 2021 so se države, ki so odgovorne za več kot 65 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, verjetno ambiciozno zavezale k ogljični nevtralnosti. Vse nacionalne vlade, podjetja, mesta in finančne institucije bi se morali zdaj pridružiti globalni koaliciji za zmanjšanje emisij CO2 na nič skladno s pariškim podnebnim sporazumom – in začeti izvajati konkretne načrte in politike.



Pandemija je povzročila najhujšo svetovno gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni. Okrevanje močnega in stabilnega svetovnega gospodarstva je temeljna prednostna naloga. Dejansko obstaja nevarnost, da bo sedanja kriza izničila napredek, ki smo ga v dveh desetletjih dosegli v boju proti revščini in neenakosti med spoloma. Neenakosti ogrožajo naše demokracije s spodkopavanjem socialne kohezije.

Globalizacija in mednarodno sodelovanje sta nedvomno pomagala milijardam ljudi, da se rešijo revščine, vendar ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva še vedno težave z zadovoljevanjem osnovnih potreb. Poleg tega je v številnih državah vrzel med bogatimi in revnimi postala nevzdržna, ženske še vedno nimajo enakih možnosti in marsikoga je treba prepričevati, da je globalizacija koristna.



Ob tem, ko svojim gospodarstvom pomagamo premagovati najhujšo recesijo po letu 1945, ostaja naša glavna prednostna naloga zagotavljanje na pravilih temelječe proste trgovine, ki je pomembno gonilo vključujoče in trajnostne rasti. Zato moramo okrepiti Svetovno trgovinsko organizacijo in v celoti izkoristiti potencial mednarodne trgovine za oživitev gospodarstva. Hkrati moramo varovanje okolja in zdravja ter socialne standarde postaviti v središče naših ekonomskih modelov in hkrati zagotoviti potrebne pogoje za inovacije.

Poskrbeti moramo, da bo globalno okrevanje doseglo vse. To pomeni, da moramo okrepiti podporo državam v razvoju, zlasti v Afriki, z nadgradnjo obstoječih partnerstev, kot so dogovor skupine G20 z Afriko in njena skupna prizadevanja s Pariškim klubom v okviru pobude za odlog plačila dolgov, kot tudi na širši ravni. Ključna sta nadaljnja podpora teh držav pri zmanjševanju njihovega bremena dolga in zagotavljanje trajnostnega financiranja njihovih gospodarstev s celotnim obsegom mednarodnih finančnih instrumentov, kot so rezerve Mednarodnega denarnega sklada – posebne pravice črpanja.

Vzpon novih tehnologij je veliko pripomogel k napredku in vključevanju, saj so te tehnologije zagotovile odprtost in odpornost družb, gospodarstev in držav, hkrati pa so se izkazale za življenjsko pomembne v času pandemije. Vendar skoraj polovica svetovnega prebivalstva – in več kot polovica žensk in deklet na svetu – še vedno nima dostopa do spleta in njegovih koristi.
Poleg tega se precejšnja moč novih tehnologij lahko zlorabi za omejevanje pravic in svoboščin državljanov, širjenje sovraštva ali hude zločine. Graditi moramo na dosedanjih pobudah in ustrezne zainteresirane strani vključiti v učinkovito regulacijo interneta, da bi ustvarili varno, brezplačno in odprto digitalno okolje, kjer je zagotovljen pretok podatkov v zaupanja vrednem okolju. Koristi morajo uživati zlasti najbolj ogroženi, kar vključuje reševanje davčnih izzivov digitalizacije gospodarstva in boj proti škodljivi davčni konkurenci.



Zdravstvena kriza je prekinila izobraževanje milijonov otrok in študentov. Izpolniti moramo obljubo, da bomo zagotovili izobraževanje za vse in naslednjo generacijo naučili osnovnih veščin in znanosti ter razumevanja različnih kultur, strpnosti in sprejemanja pluralizma ter spoštovanja svobode vesti. Otroci in mladina so naša prihodnost in njihova izobrazba je ključna.
Multilateralizem ni le še en diplomatski pristop k premagovanju teh izzivov. Vzpostavlja namreč svetovni red in je zelo poseben način organiziranja mednarodnih odnosov na podlagi sodelovanja, načela pravne države, kolektivnega ukrepanja in skupnih načel. Ne smemo pustiti, da bi se civilizacije in vrednote bodle med seboj, ampak moramo zgraditi bolj vključujoč multilateralizem, ki bo spoštoval tako naše razlike kot naše skupne vrednote, zapisane v splošni deklaraciji o človekovih pravicah.

Svet po covidu-19 ne bo več isti. Izkoristimo različne forume in priložnosti, kot je pariški mirovni forum, za prizadevanja za reševanje teh izzivov z jasno vizijo. K temu globalnemu pogovoru vabimo politične, gospodarske, verske in miselne voditelje.

***

Emmanuel Macron, francoski predsednik
Angela Merkel, kanclerka
Macky Sall, senegalski predsednik
António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
Charles Michel, predsednik evropskega sveta
Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije

Project Syndicate, 2021

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.