RTV Slovenija, kdo bo tebe ljubil, drugič

Leta 2013 sem na spletni strani Nacionalnega sveta za kulturo objavil tekst z gornjim naslovom. Objavil sem ga kot odziv na že takrat predvideno slabljenje javne RTV Slovenija. Takrat sem tudi napovedal, da se bo RTV Slovenija nekega dne znašla v položaju, v katerem je danes. Izrabljanje medijev za uresničevanje lastnih interesov je danes za politike in odločevalce povsem sprejemljivo. Ko pa je treba ukrepati in najpomembnejši medijski hiši v Sloveniji zagotoviti trdne osnove za delovanje, torej finančno stabilnost, se odgovorni skrijejo kot polž v hišico.

RTV Slovenija si je normalno delovanje že od leta 2005 zagotavljala s sredstvi iz prodaje delnic Eutelsat. Leta 2005 je na ta račun prejela 37 milijonov evrov, s čimer je poplačala vse obveznosti in še dodatno vložila 23 milijonov evrov v obveznice. Te je postopno prodajala do leta 2016, lani pa je ob njihovi zapadlosti prejela izplačanih štiri milijone evrov. Ta dodatna sredstva so bila porabljena za financiranje nepredvidenih situacij, na primer enomesečnega izpada dohodka iz RTV-prispevka zaradi slabo napisanega zakona, in tudi za poravnavo z Združenjem SAZAS v višini pet milijonov evrov. Investicija v Eutelsat je kljub nezadostni višini RTV-prispevka od leta 2005 zagotavljala normalno poslovanje zavoda. Zato do zdaj na vlado »zaradi spremenjenih ekonomskih razlogov« nismo naslovili predloga za uskladitev RTV-prispevka. Višina tega prispevka je nespremenjena od leta 2012. RTV že tri leta posluje brez dohodkov iz delnic.

​Vlada je ustanovitelj RTV Slovenija in je zakonsko dolžna zagotoviti pogoje za normalno delovanje zavoda. Pričakujemo, da bo ravnala odgovorno, zato smo nanjo naslovili predlog za uskladitev prispevka. Zagotavljam, da smo pred tem izvedli številne ukrepe racionalizacije delovanja. V letih 2017 in 2018 smo zmanjšali število zaposlenih in stalnih sodelavcev za deset odstotkov. Tudi letos bi brez prodaje delnic izkazali izgubo. Težava ni, da ne bi »sanirali«, »racionalizirali«, »optimizirali« in »prenavljali procesov«, ker to vsekakor počnemo. Od leta 2017, ko smo uravnotežili poslovanje, na negativni rezultat vplivajo večji stroški dela, ki so in še izhajajo iz postopnega sproščanja omejitev zakona za uravnoteženje javnih financ. Sprostila so se tudi v teh letih zamrznjena napredovanja, zvišal se je znesek vplačil za dodatno pokojninsko zavarovanje. Uredili smo položaj prekarnih delavcev, a zaradi višjih prispevkov za plače nam je to letos prineslo za 2,5 milijona evrov višje stroške.

Zaradi dogovora vlade s sindikati leta 2016 so stroški dela višji še za dodatnih 900.000 evrov. Letos pa se bodo zaradi Sporazuma o razreševanjem stavkovnih zadev, ki ga je s sindikati javnega sektorja v imenu vlade podpisal minister Rudi Medved, zvišali za dva milijona. Sporazum je sicer popolnoma jasen in v njem se je vlada zavezala, da bo »v okviru svojih pristojnosti in v okviru veljavnih sistemov financiranja zagotovila, da bodo sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov na prihodkovni in odhodkovni strani«. Da to pomeni, da bo nastali primanjkljaj »pokrila vlada« z uskladitvijo RTV-prispevka, je bilo jasno povedano že ob pogajanjih. Da se bo zaradi dogovora zvišal prispevek, je eksplicitno napovedal predsednik vlade Marjan Šarec 26. decembra lani v Studiu ob 17h. To je jasno potrdil tudi minister Rudi Medved na pogovoru z vodstvom RTV 18. julija letos. Ti stroški bodo zaradi že dogovorjenega dodatnega zvišanja za en plačilni razred prihodnje leto znašali približno 4,6 milijona evrov, tako da bomo imeli zaradi vseh obveznosti, ki nam jih je naložila vlada, v letih 2019 in 2020 za 6,7 milijona evrov dodatnih stroškov. Predlog uskladitve prispevka na višino 13,75 evra bi RTV Slovenija prinesel okoli 7,5 milijona evrov na leto. Izračuni so jasni in transparentni. Razume jih lahko vsak, če to želi. Zato se znova sprašujem: Kdo torej ne mara javne RTV Slovenija?

Pravni argumenti, s katerimi ministrstvo za kulturo pojasnjuje, zakaj ni moglo upoštevati predloga uskladitve zaradi »spremenjenih ekonomskih okoliščin«, niti v eni postavki ne zdržijo resne pravne presoje. Verjamemo pa, da bomo ta vprašanja v pogovorih hitro rešili in ovrgli tudi napačne navedbe, da smo predlagali uskladitev RTV-prispevka z inflacijo in rastjo plač v javnem sektorju za pokrivanje »tržnih dejavnosti«. RTV Slovenija natančno deli prihodke in stroške in poslovni rezultat kaže, da iz tržnih dejavnosti letno podpira javno dejavnost v višini 18 milijonov evrov. Tako argumenti, zapisani v članku v Delu 3. septembra 2019, ki so sicer korektno povzeti iz dopisa ministrstva za kulturo, nikakor ne držijo.

Bili smo na pogovorih pri skoraj vseh poslanskih skupinah in predstavniki strank so se strinjali z nami, da RTV Slovenija za opravljanje svojega poslanstva res potrebuje dodatni denar. Žal do zdaj ni bilo še nobene argumentirane razprave z ministrstvom za kulturo, še manj s kako »medresorsko skupino vlade«, ki naj bi se s tem posebej ukvarjala. Blokado uskladitve RTV-prispevka želimo s političnega parketa, ki ga zaznamuje močan strah pred tem, kako bi se odzvali volivci in kako bi to vplivalo na priljubljenosti posameznih strank, ob izpolnjevanju javnega dobra prenesti na strokovno raven. Zato bomo sredi septembra organizirali posvet vseh deležnikov. Želimo si, da bi morda le dosegli splošni družbeni dogovor o prihodnosti javne radiotelevizije v Sloveniji.

***
Igor Kadunc, MBA generalni direktor RTV Slovenija

Prikaz nasprotnih dejstev

Avtor v prispevku med drugim navaja, da naj bi minister Rudi Medved na pogovoru z vodstvom RTV 18. julija letos »jasno potrdil« zvišanje prispevka RTV. Trditev ne drži, je povsem neresnična in zavajajoča. Minister Rudi Medved že vse od začetka mandata redno vodi dialog in se srečuje z različnimi deležniki, pri čemer kot minister, pristojen za to področje, posebno pozornost namenja področju plač v javnem sektorju in vsebinam, ki so s tem povezana, torej tudi vprašanjem, ki se v tem okviru izpostavljajo v javnih zavodih. V tej zvezi se je minister za javno upravo 18. julija srečal tudi z vodstvom RTV. Kot rečeno, pa je trditev o tem, da je minister na tem srečanju »potrdil« zvišanje prispevka RTV, povsem neresnična. 

Minister se je na omenjenem pogovoru seznanil z zahtevo po višji naročnini, napotil sogovornike na Ministrstvo za kulturo in povedal, da bo zahtevo prenesel naprej. Drugih pristojnosti minister za javno upravo v tej zvezi nima, zato ni mogel obljubljati ali potrjevati zvišanja naročnine.

***
Katja Mihelj Nagode, Služba za mednarodno sodelovanje in odnose z javnostmi, Ministrstvo za javno upravo
 

Odziv Igorja Kadunca

V mojem prispevku naj bi bila netočna in zavajajoča trditev, da naj naj bi minister Rudi Medved na pogovoru z vodstvom RTV jasno potrdil to, kar je potrdil predsednik vlade v razgovoru v oddaji Studio ob 17h, namreč, da se bo (poleg ostalih; op. I.K.) zaradi višjih stroškov dela povečal (poleg ostalih; op. I.K.) tudi RTV prispevek.

Pravzaprav je navedba morda za koga res nepopolna, ampak samo zaradi tega, ker je število znakov za prispevek omejeno.  Vendar pa je vsebina povsem točna in čisto nič zavezujoča. Minister je namreč jasno povedal, da se je »bal«, da bi »terjali« denar od vlade. Razložili smo mu, da smo podrobno prebrali sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev in da nam je jasno, da se lahko višje stroške dela v posrednih proračunskih uporabnikih pokrije samo preko »obstoječih sistemov financiranja«. Povedali smo mu, da smo predlog o uskladitvi višine RTV-prispevka predali ministrstvu za kulturo. In potem je povedal, da gre res ravno za to, da bi se višji stroški pokrivali z običajnimi sistemi financiranja, torej v primeru RTV Slovenija z višjim prispevkom. Dejal je tudi, da bi sklep o povišanju, tega pa mora pripraviti  ministrstvo za kulturo, na vladi podprl. Da pa seveda ni prepričan, če bo vlada tak sklep sprejela. Bralcem prepuščam, ali sem glede na povedano resnično (vsebinsko) netočno navajal in s tem zavajal. Zdi se mi, da sem kar v redu povzel bistvo povedanega na sestanku.

Ker na takšne sestanke ne grem nikoli sam, sem prepričan, da lahko moja sodelavca navedeno vsebino pogovora vedno potrdila.

***
Igor Kadunc, MBA generalni direktor RTV Slovenija