Na dodatni evro naj RTV ne računa

Ljubljana – »Financiranje javnega zavoda RTV Slovenija je vprašanje, ki z upoštevanjem vidikov dolgoročnega zagotavljanja njegove stabilnosti, kakovosti in relevantnosti zahteva ustrezen premislek in konsenz na najvišji politični ravni,« poudarjajo na ministrstvu za kulturo in se ob tem izmikajo konkretnemu odgovoru, kakšen predlog bodo posredovali na vlado, ki bi lahko ob spremenjenih ekonomskih okoliščinah do 1. septembra za največ desetino zvišala RTV-prispevek za prihodnje leto.

A ker iz kabineta predsednika vlada ob tem – kljub zagotovilom kulturnega ministrstva generalnemu direktorju Igorju Kaduncu, da bodo odločitev obravnavali na zadnji avgustovski seji -– prihaja odločen ne, povišanja ne gre pričakovati. »Koalicija ne vidi razlogov za zvišanje RTV prispevka, zato predloga ne podpiramo,« pa so jasno sporočili iz kabineta predsednika vlade.

V seriji sestankov sta vodstvi RTV in ministrstva za kulturo po pozivu generalnega direktorja, da javna RTV potrebuje več denarja, »preigravali« tudi možnost dodatnega proračunskega financiranja ali spremembe zakona o RTV. »To zadnje bi zahtevalo preveč časa, za dodatno proračunsko financiranje pa je v okviru proračuna nemogoče zagotoviti sredstva. Tako je po našem mnenju edina zakonsko predvidena možnost uskladitev RTV-prispevka zaradi sprememb ekonomskih okoliščin,« pojasnjuje Kadunc. Če bi upoštevali inflacije od leta 2012, pravi, ko so RTV-prispevek nazadnje uskladili, bi morali predlagati povišanje s sedanjih 12,75 evra na 15,91 evra oziroma za 2,60 evra več, kot je predlagal sam.

Zakon o RTV sicer narekuje, da je povišanje RTV-prispevka v domeni parlamenta, a tam so podražitvi še manj naklonjeni kot na vladi, četudi je Igor Kadunc še pred poletnimi počitnicami obiskal prav vse poslanske skupine. V LMŠ, SMC in SDS predloga za zvišanje prispevka ne podpirajo. V LMŠ in SMC menijo, da naj RTV Slovenija še naprej sledi racionalizaciji in optimizaciji programske strukture. Iz SAB in Desusa sporočajo, da se še niso opredelili. V Levici pravijo, da če vodstvo RTV meni, da jim sedanja višina prispevka ne omogoča delovanja v javnem interesu, mora to utemeljiti.
 

V spremembe zakona še letos

Ob ne ravno rožnatem finančnem stanju javne radiotelevizije, ki ima v zadnjih treh letih presežek odhodkov nad prihodki in odprodaja Eutelsatove delnice, generalni direktor pravi, da pomanjkanje denarja ni posledica slabega poslovanja, ampak višjih stroškov dela na račun zaposlitve stalnih honorarnih sodelavcev, sprostitve omejitev, ki jih je določal Zujf, in povišanj plač – za okoli 3,3 milijona evrov – v javnem sektorju. Kadunc vztraja, da se je vlada s sporazumom zavezala, da bo ustrezno pokrila stroške dela, in pravi, da prostora za racionalizacijo, ki jo izvajajo že od leta 2012, ni več. Za izvajanje programa v prihodnjem letu pa naj bi potrebovali od 7,5 do osem milijonov.



Na kulturnem ministrstvu prikimavajo, da poslovanja ni mogoče optimizirati zgolj s pooblastili in ukrepi, ki jih ima na voljo vodstvo RTV, temveč je za posodobitev in prilagoditev treba pripraviti ustrezno zakonsko podlago. Sprememb zakona o RTV iz leta 2005, ki se bodo predvidoma dotaknile tudi vprašanja financiranja in obsega javne službe, pa se bodo lotili še letos. Pred nekaj meseci je kulturno ministrstvo vodstvu vseeno naročilo, da še enkrat preveri strukturo prihodkov in zlasti odhodkov.