Višje plače niso vzrok za višji RTV-prispevek

Ljubljana – Po predsedniku vlade Marjanu Šarcu je košarico ustvarjalcem javne radiotelevizije glede zvišanja RTV-prispevka poslal še kulturni minister Zoran Poznič, ki izpostavlja, da težave RTV Slovenija niso le finančne, ampak predvsem povezane z zastarelo zakonodajo.

»Pri vladnem spreminjanju RTV-prispevka gre za zakonsko izjemo, zato je treba ta postopek razlagati restriktivno – tudi v zaščito javnega zavoda pred neutemeljenim poseganjem vlade v višino prispevka,« je v dopisu, ki smo ga pridobili na Delu, minister za kulturo Poznič odpisal generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu. Vlada pričakovano ni ugodila predlogu za zvišanje RTV-prispevka z 12,75 na 13,75 evra, ki prihaja z javne radiotelevizije, kljub podpori hišnemu sindikatu in svetu delavcev RTV Slovenija.

RTV-prispevek bi se moral po tolmačenju ministrstva za kulturo namreč porabiti le za opravljanje javne službe, zato argumenti povišanja, utemeljeni s povečano celotno maso plač in rastjo vseh materialnih stroškov, ne zdržijo. »Sredstev od RTV-prispevka, s tem pa tudi njihovega povečanja namreč ni mogoče oziroma dopustno porabiti za pokrivanje stroškov tržnih dejavnosti, torej tudi ne za pokrivanje materialnih stroškov, stroškov dela in plač zaposlenih, ne glede na to, da so ti javni uslužbenci,« odgovarja minister, da je odgovornost vodstva, da zagotovi sredstva za dejavnosti, ki niso javna služba. Enako velja tudi za usklajenost programsko-produkcijskega načrta s finančnimi možnostmi.

Generalni direktor Igor Kadunc, ki je za evro višji prispevek optimistično že vračunal pri pripravi programsko-produkcijskega načrta, že pripravlja odgovor. »Argumenti, ki negirajo možnost uskladitve RTV-prispevka, niso korektni,« izpostavlja Kadunc, ki ves čas poudarja, da se je vlada s sporazumom zavezala, da bo ustrezno tudi pokrila višje stroške dela. Na ravni RTV Slovenija naj bi ti znašali okoli 3,3 milijona evrov. A ker vlada do 1. septembra RTV-prispevka za prihodnje leto ni povišala, bi ga lahko do prihodnjega leta le državni zbor, a tudi med poslanskimi skupinami posluha za zvišanje ni. Sprememb zakonodaje, s katerimi naj bi uredili tudi financiranje in obseg javne službe, se bodo lotili še letos.