Kolo zgodovine – kaj bo z našimi pokojninami?

Staranje prebivalstva se je v zadnjem desetletju pospešilo v številnih državah sveta in se bo po projekcijah, ki temeljijo na demografskih trendih, nadaljevalo še prihodnja tri desetletja. OECD v svojem poročilu o pokojninah opozarja, da se bodo pokojninski sistemi v Grčiji, Latviji in na Poljskem v prihodnjih desetletjih spopasti z več kot tretjinskim zmanjšanjem aktivne populacije. V nekaterih državah, kot so Estonija, Portugalska, Slovaška, Španija in Slovenija, pa bodo demografske spremembe ob nespremenjenih pokojninskih sistemih ogrozile tako stabilnost pokojnin kot javnih financ.

V zadnjem času iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sicer prihajajo pomirjajoči glasovi, da je finančno stanje slovenske pokojninske blagajne zaradi višje gospodarske rasti in zaposlenosti stabilno. Razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev se je v zadnjih letih celo izboljšalo in tudi najnovejše demografske projekcije za prihodnjih 30 let so boljše, kot so bile še pred kratkim. Če smo še leta 2013 na vsakega upokojenca imeli 1,38 zavarovanca, se je do konca lanskega leta to razmerje zvišalo na 1,57, in če so še pred kratkim projekcije za naslednji dve desetletji kazale na zvišanje izdatkov za pokojninsko blagajno z okoli deset odstotkov BDP na 16 odstotkov BDP, potem najnovejše projekcije kažejo, da bo ta dvig za le okoli štiri odstotne točke na 14 odstotkih BDP in ne za šest odstotnih točk, kot napoveduje evropska komisija.

Dr. Anton Rop, častni podpredsednik EIB.

Nedvomno je to dobra in pomembna informacija za vlado, s pokojninsko reformo ji očitno res ni treba hiteti na vrat na nos. V Sloveniji ne potrebujemo francoskega scenarija kriznega reformiranja pokojninskega sistema z dramatičnimi soočenji in konflikti sindikatov, vlade in delodajalcev. Francija namreč porabi 14 odstotkov svojega BDP za pokojnine, kar predstavlja skoraj dvojno raven povprečnih izdatkov v državah OECD, in kar 40 odstotkov več kot v Sloveniji.

Torej, ali potem sploh še potrebujemo pokojninsko reformo – je mogoče, da smo se izognili neusmiljenemu delovanju demografske ure? Odgovor je žal več kot jasen in je »nikakor ne«. To pa zato ker tudi zadnje bolj optimistične projekcije kažejo, da se staranje prebivalstva nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo, tako da se bodo javnofinančni stroški zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter dolgotrajne oskrbe povečali s približno 18 odstotkov BDP na 23 odstotkov BDP. Slovenija ima najvišji predvideni koeficient starostne odvisnosti do leta 2050 v regiji in je v skupini evropskih držav z najmanj vzdržnim pokojninskim sistemom.

Izdatki za pokojnine v Sloveniji predstavljajo približno deset odstotkov BDP, toda ob nespremenjenem pokojninskem sistemu lahko tudi po najnovejših in precej ugodnejših ocenah demografskih gibanj v prihodnjih letih pričakujemo vse večji primanjkljaj v pokojninski blagajni, tako da bo ta že leta 2030 znašal 1,78 odstotka BDP, do leta 2050 pa bo več kot petkrat večji, kot je zdaj. Dileme torej ni: Slovenija poleg zdravstvene zelo potrebuje tudi pokojninsko reformo.

FOTO: Infografika Delo

Sedanje stanje pokojninske blagajne, gibanje zaposlenosti in splošna gospodarska gibanja so velika priložnost, a hkrati tudi skušnjava in past za odločevalce. Past in skušnjava, ker razmere navidezno omogočajo odlašanje in prelaganje politično občutljive reforme, hkrati pa omogočajo kratkoročno populistično politično tekmovanje in kupovanje glasov upokojencev. Po drugi strani so velika priložnost, ker razmere (še) omogočajo široko strokovno razpravo in temeljito pripravo najpomembnejših in najnujnejših sprememb pokojninskega sistema. Nujne bodo odločitve, ki bodo omogočile večjo medgeneracijsko enakost, tudi tako, da bodo zavarovanci del svojega podaljšanja življenja prenesli v podaljšanje svoje delovne aktivnosti. Prav tako tudi razmislek o večji vlogi drugega in tretjega pokojninskega stebra ter morda ponovni razmislek o izgubljeni priložnosti, da bi ustanovili rezervni demografski sklad za prihodnost.

Vlada še ima dragocen čas za široko javno razpravo o pokojninski reformi. Pogajanja s socialnimi partnerji so gotovo zelo pomembna in eden od najpomembnejših korakov do uspešne reforme. Ne glede na vse pa je ključno vprašanje, ali se bo vladajoča politika odločila ugrizniti v kislo jabolko pokojninske reforme in jo izpeljati za vzdržno pokojninsko blagajno ter varno prihodnost sedanjih in predvsem prihodnjih upokojencev. Pokojninske reforme, ki bi bila sprejemljiva za vse in bi prinašala vsaj kratkoročno politično popularnost, žal ni, zato brez jasne in trdne politične volje ni mogoča in bo pomenila samo še eno izgubljeno priložnost. Bolj ko bomo z izvedbo korenite pokojninske reforme odlagali, večja je verjetnost, da bomo na koncu tudi v Sloveniji morali sprejeti francoski scenarij.

**

Dr. Anton Rop, častni podpredsednik EIB.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.