Štiri velika tveganja umetne inteligence

Skozi zgodovino so tehnološki preboji ustvarjali nove priložnosti za izume, prilagajanje in napredek, hkrati pa povzročili nepopravljivo škodo za življenje številnih ter njihov način preživetja. Preizkusili so izjemne sposobnosti ljudi in družb, da se prilagodijo pretresom tranzicije in preživijo to, kar ekonomisti imenujejo »kreativno uničenje«.

Svet se mora zdaj pripraviti na tehnološki preboj, ki bo imel velike posledice, in poteka s hitrostjo, ki je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca (UI) bo spremenila naša življenja – na bolje in slabše – tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice.

Brez dvoma bodo sledili medicinski in znanstveni preboji, ki bodo desetletja dela spremenili v delo za nekaj dni. Tisti, ki imajo dostop do najmočnejših orodij umetne inteligence, bodo imeli priložnost živeti dlje, bolj zdravo in uspešnejše življenje, kot so ga človeška bitja kadarkoli izkusila.

Obstajajo pa tudi tveganja, o katerih moramo razmisliti in se nanje pripraviti. Štiri zelo pomembna med njimi so: dezinformacije, proliferacija, izpodrinjanje in zamenjava.

Dezinformacije

Brez nenehnega dostopa do točnih, preverljivih informacij za državljane, potrošnike in vlagatelje ne more biti demokracije ali kapitalizma prostega trga. Pojav družbenih medijev in plima izkrivljenih informacij, ki jih ustvarjajo, sta že zastrupila odnos javnosti do institucij vseh vrst. Vključevanje umetne inteligence bo v pogovore, ki oblikujejo politično življenje v vsaki državi na svetu, dodalo širok zbor vnaprej programiranih nečloveških glasov.

Lahkotnost, s katero zlonamerni politični akterji, kriminalci in teroristi lahko ustvarijo videoiluzije, ki preslepijo tudi najbolj izkušenega gledalca, bo političnim voditeljem in tistim, ki sporočajo novice, močno otežila vzpostavljanje in ohranjanje verodostojnosti. Kitajska, Rusija in druge avtoritarne države bodo razvile učinkovitejše vrste digitalne propagande, ki globoko spodkopavajo svobodo. Te tehnologije bodo prodale vsaki vladi, ki bo zanje pripravljena plačati.

Proliferacija

V zadnjih letih je tehnološka težava, ki povzroča največ skrbi v demokratičnih političnih razpravah, zbiranje podatkov s spletnih dejavnosti in njihov vpliv na zasebnost. Toda umetna inteligenca je demokratizirana tehnologija. Močna tehnološka podjetja, ki so začela prevladovati v našem spletnem življenju, lahko določajo pravila in smernice za uporabo izdelkov, ki jih ustvarijo. Delno ta pravila lahko tudi uveljavijo. Še vedno pa so modeli umetne inteligence, ki so skoraj tako napredni – in zmogljivejši od algoritmov, ki so bili v splošni rabi še pred nekaj meseci –, že na voljo vsakomur z obrobnim znanjem programiranja in prenosnim računalnikom.

Ian Bremmer, predsednik Eurasia Group in GZERO Media ter avtor knjige The Power of Crisis. FOTO: press release

Osebno poznam veliko ljudi, ki uporabljajo lastne velike jezikovne modele, s katerimi ob uporabi javno dostopnih informacij ustvarjajo velike količine besedila. Na področju z odprtokodno kulturo in zelo malo vstopnimi ovirami se bo ta razpoložljivost hitro in enostavno zelo razširila. Milijoni ljudi bodo kmalu imeli svoj gpt, ki bo deloval na podlagi podatkov v realnem času, ki bodo na voljo na spletu.

To je močno orodje, ki ga posamezniki lahko uporabijo za ustvarjanje novih stvari, ki utirajo pot novim znanstvenim in umetniškim dognanjem. Je tudi orožje, ki ga zlonamerni politični akterji, kriminalci in teroristi lahko uporabljajo za kodiranje zlonamerne programske opreme, ustvarjanje biološkega orožja, manipuliranje na trgih in zastrupljanje javnega mnenja. Res je, da oblasti lahko uporabijo umetno inteligenco za ustvarjanje učinkovitejših orodij za nadzor teh kaznivih dejanj, vendar se vlade še nikoli niso spopadale s tako razpršeno grožnjo.

Izpodrinjanje

Vemo, da bo eksplozija umetne inteligence izpodrinila zelo veliko delavcev, saj bodo stroji nadomestili ljudi, tudi v sektorju znanja, in to v obsegu, ki se je večini od nas še pred kratkim zdel nemogoč. Res je, da smo te preobrate že videli. Pred kratkim je porast svetovne trgovine v zadnjih desetletjih uničil več milijonov proizvodnih delovnih mest v državah, kjer so delavci zaslužili relativno visoke plače, ker so se tovarne preselile v države v razvoju. Nato je avtomatizacija širše izpodrinila delovna mesta v proizvodnji.

V obeh primerih so te tehnološke motnje prinesle veliko večjo produktivnost in bogastvo na svetovni ravni ter na koncu ustvarile več delovnih mest, kot jih uničile. Toda za prekvalifikacijo delavcev in vzpostavitev trajnostne zaščite socialne varnosti za tiste, ki se ne morejo prilagoditi, so potrebni čas in sredstva. Izpodrivanje, ki ga bo sprožila širitev umetne inteligence, bo veliko hitreje prizadelo več delavcev na več delovnih mestih kot katerakoli druga motnja na delovnem mestu, ki smo ji bili priča do zdaj. Ta revolucija na delovnih mestih bo povzročila gospodarski in politični pretres, na katerega nacionalne vlade in večnacionalne institucije niso pripravljene.

Zamenjava

Nazadnje je tu še najosebnejši vidik te revolucije. Ljudje se bomo kmalu veliko bolj navadili na neposredno komunikacijo s stroji. Namesto da bi se za vremenska poročila obrnili na preproste robote, se bomo za zapleteno interakcijo in celo druženje zanašali na zapletene stroje, ki jih poganja UI. Že zdaj vemo, da pretirana uporaba družbenih medijev pri najstnikih in izoliranih odraslih lahko povzroči tesnobo, depresijo in celo samopoškodovanje. Ta problem bo kmalu postal veliko večji, saj bo vse več ljudi z antisocialnimi težnjami gradilo odnose z vse bolj izpopolnjenimi stroji. To je najgloblji izziv umetne inteligence in tisti, na katerega so oblikovalci politik najmanj pripravljeni.

Od teh tveganj nas ne loči nič, razen enostavno rešljive tehnične ovire in čas. Vsakega od njih bo treba obravnavati v družinah in skupnostih, med nosilci odločanja v javnem in zasebnem sektorju ter čez mejo – in ta revolucija se je že začela.

**

Ian Bremmer, predsednik Eurasia Group in GZERO Media ter avtor knjige The Power of Crisis

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.