Olimpijska obramba

Brezmejni vulkan je bruhnil svojo sevajočo lavo; to je vulkan – zmaj, navadno imenovan še kako drugače, na primer kot hud akutni respiratorni sindrom koronavirus 2 (sars-cov-2) – virus, ki je povzročil bolezen leta 2019 (v nadaljevanju covid-19). Odgovoren je za globalni zdravstveni izbruh, ki seje podivjano seme na vseh področjih. Zadnje globalno število primerov covida-19 je konec julija 2021 doseglo skoraj 200 milijonov, vključno s skupnim številom smrti 4,2 milijona. V Sloveniji je na milijon prebivalcev umrlo 2130 ljudi, to pomeni, da je do zdaj je za posledicami te bolezni umrlo kar 4429 oseb. Podatek o številu umrlih na milijon prebivalcev nas po uradnih statistikah uvršča na 15. mesto med 155 državami. Izredne razmere so nas prizemljile. Razmišljanje mnogih je okrepilo olimpijsko razmišljanje.

Zdi se skoraj mistično, a posledice izrednih razmer so več kot štiri milijarde ljudi prisilile, da so se zaprli v svojih domovih. Čeprav ima večina ljudi s covidom-19 blago do zmerno bolezen, pri približno 15 odstotkih ta napreduje do hude pljučnice in respiratornega sindroma akutne dihalne stiske. Svetovna zdravstvena organizacija se že od začetka virusa vrača k zlatim zakonitostim preprečevanja nalezljivih bolezni, kot so karantenski ukrepi (priporočeni protokoli vzdrževanja družbenega distanciranja) ter osnovni higienski ukrepi (izogibanje dotikanja javnih površin, dotikanja oči, nosu in ust ter pogosto umivanje rok). Svetovani so tudi prezračevalni ukrepi, ki bi si zaslužili poseben poudarek: dosledno prezračevanje vseh javnih prostorov ali prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, sodi med verjetno nujnejše ukrepe glede na dosedanje razumevanje virusa.



Resno je bilo treba prevetriti misli, ko so se poročila zdravstvenih organov po vsem svetu usmerjala ne samo v zapiranje mest, ampak tudi v prepoved telesne dejavnosti, vključno s telesno dejavnostjo v zunanjem okolju. Ob omejitvi telesne dejavnosti so se utopile vse prednosti telesne dejavnosti. To je bil osebni, strokovni in profesionalni udarec, ki je tudi spodbudil to in še kakšno drugo pisalno sprostitev. Edino pojasnilo je bilo, da je to še zadnje upanje za tisti del družbe, ki ni razumel, da ob športnem sopihanju, telovadbi, množičnem navijanju in vpitju izdih v sočloveka lahko poveča tveganje za prenos nalezljive bolezni. Torej, verjetno je bila zaostritev ukrepov usmerjena k doseganju sprejemljivega povprečnega vedenja družbe.
 

Sedeče vedenje in 4D

Jasno je, da sedeče vedenje, kot so gledanje televizije, dolgotrajno pogosto sedenje in čezmerna uporaba pametnih telefonov, povečuje tveganje za simpatično kratico 4D (debelost, diabetes, depresijo, demenco) manj simpatičnih posledic, hipertenzijo in še vrsto drugih zdravstvenih zapletov. To naj bi bila pomembna tema zdravstvene razprave o reševanju problematike zaradi covida-19. Namreč, večina hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 ima ob sprejetju v bolnišnico številne pridružene bolezni, kot so diabetes (10–20 odstotkov), hipertenzija (16,9 odstotka) in druge metabolne bolezni, vključno z debelostjo in kroničnim vnetjem (53,7 odstotka).



Prednosti redne telesne dejavnosti niso sporne. Med zanimivejše prednosti telesne dejavnosti se uvršča tudi mehanizem z vadbo izzvane imunomodulacije, ki lahko postane sredstvo previdnostnega ukrepanja in tudi klinične obravnave covida-19. Mehanizem z vadbo izzvane imunomodulacije je znan že več kot 30 let ter predstavljen v približno 5000 strokovnih izvirnih in preglednih člankih, ki so na voljo v Medline in podatkovni zbirki PubMed. Imunomodulacija, izzvana z vadbo, je odvisna od medsebojnega delovanja zunanjih dejavnikov vadbe, kot so vrsta vadbe, trajanje in pogostost vadbe. Izsledki raziskav kažejo, da je visoko intenzivna dolgotrajna vadba (več kot dve uri in/ali več kot 80 odstotkov maksimalne porabe kisika, VO₂ max (to je največje količine kisika, ki jo lahko organizem porabi v eni minuti)) lahko povezana tudi z nekaterimi markerji imunskega upada. Te spremembe je mogoče zaznati v urah ali dneh po zaključku dolgotrajne visoko intenzivne vzdržljivostne vadbe. Torej, dolgotrajna intenzivna vadba pri ljudeh, dovzetnejših za okužbe (predvsem za okužbe zgornjih dihal), lahko poveča tveganje za okužbo, tudi v zvezi s covidom-19.
 

Od 45 do 60 minut telesne aktivnosti

Nasprotno pa so izsledki raziskav pokazali, da je redna telesna dejavnost (na primer od 45 do 60 minut), vadba zmerne intenzivnosti (od 50 do 70 odstotkov VO₂ max), ki se izvaja najmanj trikrat na teden, koristna za imunsko obrambo, predvsem pri starejših odraslih in posameznikih s kroničnimi boleznimi. Redna zmerna vadba starejših odraslih zmanjša koncentracijo beljakovin vnetnih citokinov (IL-6, TNF-α in IL-1β), poveča citotoksično aktivnost celic ter delovanje nevtrofilcev in širjenje limfocitov B. Tako v nasprotju z dolgotrajno intenzivno vadbo lahko vadba zmerne intenzivnosti pripomore k večji imunski zaščiti. Opaženje, da so pri posameznikih, ki redno vadijo zmerno intenzivno, zapleti, povezani s covidom-19, manj resni, si zasluži nadaljnje proučevanje.

O primerih okužb s covidom-19 so poročali tudi pri starostnikih, otrocih, mladostnikih in nosečnicah. Starejša populacija je na splošno dovzetnejša za okužbe in je bila tudi ugotovljena kot posebno ranljiva. Čeprav je prijavljeno število primerov covida-19 pri otrocih in mladostnikih razmeroma nizko, je pomembno omeniti, da je kronična zmerna intenzivna vadba pri zdravih otrocih in mladostnikih povezana z zmanjšanjem incidence okužb ter hitrejšim okrevanjem imunskega sistema. Pri nosečnicah s covidom-19 je bilo v nekaterih primerih opaziti fetalno stisko in prezgodnje porode, vendar dokazov o prenosu in utero ni. Telesna vadba s poudarkom na povečanju mišične moči (trening vadbe proti uporu) se glede na zadnje znanstvene izsledke zaradi pozitivnih posledic uvršča med odločilne krepilce imunskega sistema. V prihodnje bodo zanimiva proučevanja, kako takšna vadba morda lahko spreminja imunski sistem in krepi imunsko sposobnost zaščite pred okužbo s covidom-19 pri različnih populacijah.
 

Pomirjajoča znanost

Vseprisotnost obveščanja o virusu je navidezno poenostavilo medicino. Bolj kot medicinska razlaga postaja magnetno privlačna psevdoznanost. Hitro življenje in digitalna odvisnost od neustreznih obveščevalnih virov sta lahko usodni. Psihološko delujejo teorije različnih zarot verjetno razbremenilno. Če pa želimo dejstva, se zatečemo pod streho pomirjajoče znanosti. To bi nam bilo gladko malo jasno, če bi morali na operacijo srca; te pač ne bi zaupali včeraj rojenemu astrologu.



Zgolj vpogled v imunopatologijo okužbe s covidom-19 nam pojasni, da vključuje tako prirojeni kot prilagodljivi imunski sistem. Po okužbi z virusom se lahko spreminja število nekaterih krvnih značilnosti (nevtrofilcev, monocitov, eozinofilcev, bazofilcev, limfocitov). Poleg tega obstaja še proizvodnja vnetnih citokinov, ki je lahko povezana s poslabšanjem imunskega odziva. Nenormalno sproščanje povišanih vrednosti citokinov lahko povzročijo večkratno odpoved organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Pandemija covida-19 je okupirala zdravstveno osebje, od zdravnikov, raziskovalcev do medicinskih sester in fizioterapevtov, in tudi splošno populacijo. Splošni konsenz omejitve prenosa nalezljive bolezni s človeka na človeka poudarja pomembnost dosledne higiene, ohranjanja mesebojne razdalje, uporabe zaščitnih mask in prezračevanja prostorov. Poskrbite za svoje zdravje in na široko odprite okna za deset minut vsakih dvajset minut, ne le zaradi aerosolov, temveč tudi zaradi delovne storilnosti. Zmerno intenzivna telesna vadba je več kot priporočljiva. Z vadbo izzvana imunomodulacija je morda lahko pomembno orodje za izboljšanje imunskega odziva, ki bo v prihodnosti morda postal preventivni mehanizem zaščite pred okužbo s sars-cov-2.
 

Novi način razmišljanja

To je samo en primer pomembnosti telesne dejavnosti. Primer gibalne rehabilitacije, ki odpira nov način razmišljanja. Poglobljeno proučevanje in razumevanje ozadja našega gibanja je tisto, kar prebuja lojalno notranjo motivacijo za terapevtsko vadbo, rekreacijo in šport.



Gibanje je lahko tudi zdravilo in rehabilitacija omogoča razmišljanje ter proučevanje optimalnih gibalnih možnosti. Covid-19 in dolgotrajni učinki virusne bolezni izpostavljajo tisto, kar je bilo jasno ko beli dan. Zdravstvo lahko razbremeni ozaveščenost, razum in lojalnost posameznika, ki opolnomoči družbeni uspeh. Danes ni dvoma o zaupanju v elektriko, vsak dan prižgemo luč. Za to se je treba zahvaliti znanosti. Ne psevdoznanosti, muham enodnevnicam, včasih čarovnikom ter danes prepričevalcem brez trdne podlage. Morda pozabljamo, da strah predstavlja neznanje in da naša dejanja ne morejo presegati našega razuma.
Poraja se še ena misel: človek se na spremembo odziva s procesom, ki vključuje zanikanje in zavrnitev. Morda je to eno od pojasnil za pomisleke glede cepiv, ki so dostopna tu in zdaj. Odprimo oči, ločimo med pisanimi privlačnimi kalejdoskopi in suhoparno, a trdno resnico. Poglejmo v svet, ki ga imamo tako radi in ga pogrešamo. Iz zadnjih dveh globalnih let se lahko le učimo.

Ne nazadnje, posameznik prebolevnik marsičesa – ne le covida-19 – se pogosto vzpenja po strmi poti okrevanja. Pot zahteva olimpijski napor. Razmere nas občasno prizemljijo, da je to le uvod v olimpijski pomen gibalne rehabilitacije, ki bo morda prevetrila tudi naše razmišljanje ter poglobila pozitivno zaupanje v telesno dejaven način življenja, preden bo to nujno.

***

Doc. dr. Mojca Amon, Visokošolski zavod Fizioterapevtika.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.