Odprto pismo nekdanjih šolskih ministrov glede novele zakona o financiranju zasebnega šolstva

Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. Ta vrednota je bila vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti, vgrajene v naš družbeni ustroj.

Kot država smo staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok izven sistema javnega šolstva, to omogočili, in sicer z doslej veljavno koncepcijo zasebnega šolstva. Ta je bila kot del sistema vzgoje in izobraževanja vključena v Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 1995 in prelita v zakon z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja. S tem smo tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks.
 
V preteklih desetletjih je slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Tudi danes na omenjenem ozadju in ob predanem delu zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja ohranjamo visokokakovostno javno šolo, ki daje otrokom in mladim možnost razviti sposobnosti za spoprijemanje z izzivi sodobnosti in za kakovostno sobivanje z drugimi. Podpisani presojamo, da bi bilo napak, če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo. Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje. Odločitev, po kateri poti bomo nadaljevali oblikovanje naše šole in tudi družbe, je v jedru razgrete razprave o noveli Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
 
Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije je treba spoštovati in uresničevati. Predlog o popolnem financiranju obveznega programa v zasebnih šolah korektno izpolnjuje zahtevo ustavnega sodišča, ki ne narekuje popolne izenačitve v financiranju javnih in zasebnih šol. Glede na diametralno nasprotno sodbo ustavnega sodišča iz leta 2012, ki je obstoječo ureditev soglasno spoznalo za skladno z ustavo naše države, bi bila zahteva po 100-odstotnem financiranju vseh delov programa zasebne šole iz javnih sredstev tudi popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole.
 
Ker bi takšen razvoj zmanjšal integrativno moč šolskega sistema v Republiki Sloveniji in bistveno prispeval k povečevanju neenakosti v naši družbi, želimo kot nekdanji ministri in ministrice, pristojni za šolstvo, pred radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim opozoriti vlado in parlament na potencialne škodljive posledice takšnega ukrepa. Korak za korakom lahko bistveno spremenjeno razmerje vodi v slabšanje kakovosti, odmiranje široke in policentrično razvite mreže javnih šol na eni strani ter zmanjšanje dostopa do kakovostnih, vsem dostopnih šol, ki skrbijo za skupno v naši naciji, na drugi strani. Kot družba, ki je ne glede na velike ekonomske in socialne spremembe znala ohranjati relativno nizko raven socialnih razlik, a je nagnjena k delitvam na ideološki osnovi, moramo biti na to posebej pozorni.

***

dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič