Jernej Pikalo: »Pravica do izbire ni enaka pravici financiranja«

»Pravica do izbire je pomembna in pravica do izbire šolanja za vsakega otroka mora biti, ni pa seveda pravica do izbire enaka pravici financiranja in tako je povsod po Evropi,« je ob začetku prve obravnave zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pojasnil minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki trdi, da s predlagano novelo vlada uresničuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. Zasebne šole bi po novem iz proračuna dobile plačanih sto odstotkov obveznega programa in nič za razširjenega, kar glede na opozorila ravnateljev zasebnih šol pomeni, da bi namesto sedanjih 85 odstotkov za oba programa po novem povprečno prejemali okoli 65 odstotkov.

Ali je takšna rešitev ustavno skladna, je še vedno nejasno, saj se zakonodajno-pravna služba državnega zbora se o predlogu še ni izrekla. Da bodo pobudniki ob predlagani noveli v slabšem položaju, kot so skladno z veljavno ureditvijo, pa je opozorila vladna zakonodajna služba. Strinja se tudi vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, ki je glasoval za stoodstotno financiranje zasebnih šol z javnimi sredstvi: »Pri trenutnem predlogu novele se že od daleč vidi, da je ustavno vprašljiva.«

Pred obravnavo je pred državnim zborom potekal shod: »Želimo si predvsem možnosti izbire za svoje otroke«

Med drugim pa ZOVFI  določa tudi dodatne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev, denimo nujnost vsaj dveh oddelkov 1. razreda, da po besedah izobraževalnega ministra ne bi prišlo do socialne
izključenosti. Starši, ki so se dopoldne zbrali na shodu, pa so opozarjali tudi pred pogoji, ki jih novela določa za financiranje novih zasebnih šol.
 

V SMC in LMŠ še previdno glede podpore

V koaliciji se kljub zagotovilom ministra pojavljajo dvomi, zato dopuščajo možnost dodatnega usklajevanja. Poslanec SMC Branislav Rajić je na primer povedal, da bodo v SMC podprli sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. A, v kolikor do naslednje parlamentarne debate ne bomo imeli jasnih zagotovil, da so predlagane rešitve ustavno skladne, končno podporo predlogu zakona postavljajo pod vprašaj. Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič pa je izpostavil, da če bi se za to izkazala potreba, bodo ustrezno dopolnili izhodiščni predlog zakona. Tudi v Desus so, kot je bilo razumeti Jurija Lepa, pripravljeni na določene uskladitve.

V SD rešitev svojega ministra razumljivo podpirajo. V imenu SAB je vodja poslanske skupine Maša Kociper povedala, da je popolno izenačenje financiranja zasebnih šol z državnim denarjem uvod v razslojevanje naše družbe.

Bolj ostro nastopajo v Levici, kjer po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca menijo, da je vsak cent za zasebne šole, cent manj za razvoj javnega šolstva. »Delež sofinanciranja zasebnih šol se med državami razlikuje - kar pa je najpomembneje, države se suvereno in same odločajo, če in v kakšni meri, bodo financirale zasebne šole. Svoboda staršev, da svojega otroka vpišejo v zasebno šolo, ne pomeni, da imajo pravico, da od države zahtevajo podporo v obliki sto odstotnega financiranja njihove odločitve,« je še dejal Vatovec. V Levici sicer dvomijo, da bo novela sprejeta v predlagani obliki.
 

NSi: Počutimo se izigrane

V SDS in NSi pa predlogu, ki v tem trenutku zadeva šest zasebnih šol izmed 454 osnovnih šol, nasprotujejo.

Predsednik NSi Matej Tonin se je spraševal, pred kom je potrebno zaščititi javno šolstvo in nadaljeval, da le šest takih, ki so jih zgradili zasebniki in imajo javnoveljavni progam. »Ne gre za financiranje šol, kar se poudarja. Gre za financiranje programa. Ker ta šola, ki jo je zgradil zasebnik in ima pa javnoveljavni program, stroške infrastrukture nosi sama,« je še poudarjal Tonin in dodal, da se njihova poslanska skupina na čuti tudi izigrano. Lani decembra namreč niso pristopili k podpisu ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca, saj so verjeli, da bo minister k stvari pristopil resno in odpravil neustavnost.

Da bo s predlogom zakona vlada finančno breme za izvajanje razširjenega programa prenesla na starše, pa je navedla poslanka SDS Jelka Godec in se ob tem vprašala, kako bo to zmogli starši socialno šibkih družin: »Če že ne drugje, boste sprožili elitizacijo teh šol oziroma tega, da bodo te šole res, potem pa lahko hodili samo tisti, ki si bodo to lahko privoščili. Starši, ki imajo danes vpisane otroke, tam ne plačujejo individualne pomoči, ne plačujejo dopolnilnega pouka. Od jutri naprej bodo to morali narediti. Torej, bo za njih šolnina toliko višja.«