O tem, kdo vstopa v EU, naj odloča država

Evropski voditelji naj zaradi prihoda velikega števila migrantov na posebnem vrhu februarja odblokirajo ključne reforme.

Evropa tiho stopa v naslednjo migrantsko krizo. Samo lani je v Evropo prišlo najmanj 330.000 nezakonitih migrantov – to je okoli 60 odstotkov več kot leta 2021 in največ po letu 2015. Ti podatki niso sprejemljivi in dokazujejo, da evropska migracijska politika ni uspešna. Zaradi migracij in njihovega vpliva je po podatkih Eurobarometra zaskrbljenih 70 odstotkov Evropejcev. Tudi zato je posebni migracijski vrh priložnost za oživitev agende o migracijah.

Za močno zaščito naših meja

Zavzemamo se za močno zaščito naših zunanjih meja. Potrebujemo popolnoma operativno in okrepljeno mejno in obalno stražo (Frontex). O tem, kdo vstopa v Evropo in kdo ne, naj odloča država, ne mafija in ne nevladne organizacije. Če želimo ohraniti prosto gibanje znotraj EU, potem moramo ljudem zagotoviti, da so njene zunanje meje zaščitene.

Po našem mnenju to pomeni tudi postavitev ograj, kjer je to nujno. Ko je diktator Lukašenko kot del ruske hibridne vojne začel uporabljati migrante za napad na Evropo, se je evropska komisija temu uprla z evropskimi sredstvi. Če želimo nadzorovati, kdo prihaja v EU, potrebujemo mejno infrastrukturo, to je realnost. Zavračanje evropskih sredstev za te namene je napaka.

Več kot polovica ljudi, ki pridejo v EU, ne bo nikoli dobila uradnega statusa azilanta v Evropi, kar še posebno velja za tiste, ki potujejo po južnih poteh. Njihova edina možnost je nezakonito bivanje, kar pa je nehumano in za EU nesprejemljivo. Evropska komisija glede tega na žalost v zadnjih letih ni napredovala.

Posebno pozornost je treba nameniti iskalnim in reševalnim akcijam na morju, kjer je stanje slabo. Ni vzdržno in dopustno, da patruljiranje ob južni morski meji prepuščamo nevladnim organizacijam. Vključevanje civilne družbe je dobrodošlo, vendar potrebujemo jasna pravila, ki jih bo opredelila EU. Zato pozivamo k sprejetju kodeksa ravnanja za nevladne organizacije, ki izvajajo misije iskanja in reševanja.

Pot naprej

Ponovno moramo razmisliti, kako lahko Evropa vpliva na preprečevanje nevarnih in nelegalnih poti, na katere se podajo ljudje, ki so v veliko primerih tudi žrtve napačnih informacij, lažnih obljub in trgovcev z ljudmi.

Podpiramo idejo o registracijskih in sprejemnih centrih zunaj evropskega ozemlja. Čim več ljudi bi moralo vedeti, kakšna je njihova perspektiva, preden tvegajo svoje življenje.

Zagovarjamo pravico do azila, ki je eno temeljnih načel v našem odnosu do preostalega sveta. Smo celina svobode in solidarnosti. Hkrati pa moramo upoštevati, da sta se obseg in kompleksnost migracij korenito spremenila. Dolžni smo ohranjati temeljne evropske vrednote in evropski način življenja. Pri tem pa je treba upoštevati, da so nadzorovane migracije nujen in neizogiben del naše prihodnosti. Evropa se mora tej novi realnosti čim prej prilagoditi.

Od posebnega vrha voditeljev držav članic EU 9. in 10. februarja pričakujemo učinkovite predloge in rešitve, ki bodo temeljili tudi na izkušnjah preteklih propadlih poskusov, ki niso upoštevali, da smo v Evropski uniji enakopravni in svobodni pri svojih odločitvah. Svojo skupno prihodnost lahko gradimo le na temeljnem spoštovanju in sodelovanju.

***

Manfred Weber, predsednik skupine Evropske ljudske stranke­.

Romana Tomc, vodja slovenske delegacije v ELS, članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.