Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Primer Madžarske drugim sporoča, da lahko ignorirajo evropsko pravo

Biti begunec ali pomagati beguncem je na Madžarskem skorajda največje zlo. Prav zato ima pomembno vlogo Madžarski helsinški odbor.
Rezilna žica na meji – to je realnost Evropske unije. FOTO: Maksim Šemetov/Reuters
Rezilna žica na meji – to je realnost Evropske unije. FOTO: Maksim Šemetov/Reuters
31. 12. 2021 | 05:00
24:21

V nadaljevanju preberite:

Pri preučevanju begunske problematike človek naleti na veliko nenavadnih paradoksov. Eden od takšnih je, da beguncem v Evropi najbolj nasprotuje Madžarska, čeprav v tej državi le redko ostanejo. Prav zato ima pomembno vlogo Madžarski helsinški odbor, organizacija, ki beguncem na Madžarskem nudi pravno pomoč in v kateri je zaposlena pravnica Gruša Matevžič.

Biti begunec ali pomagati beguncem je na Madžarskem skorajda največje zlo. Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je zastavonoša evropskega nasprotovanja beguncem, zato si na vsak način želi preprečiti priseljevanje ljudi s kriznih žarišč. Če je treba, krši številne evropske zakone in mednarodne konvencije, odločno ovira tudi vsakršno pomoč beguncem.

Kljub temu Madžarski helsinški odbor vztraja. Gre za nevladno organizacijo, ki nudi pravno pomoč beguncem, Romom, tujcem, invalidom, pripornikom in žrtvam nasilja organov pregona. Torej predvsem tistim, ki jim je država kršila človekove pravice, a si ne morejo privoščiti odvetnikov. Ustanovili so ga leta 1989, strokovno pravno pomoč nudijo od leta 1994. Ob ustanovitvi so imeli le peščico članov, zdaj imajo več kot trideset strokovnjakov.

Pri Madžarskem helsinškem odboru je zaposlena slovenska pravnica Gruša Matevžič, še posebno dejavna je pri zaščiti pravic beguncev. Njeno znanje, odločnost in delovno uspešnost hvalijo številni poznavalci begunske problematike v regiji, razvidno je tudi, ko se z njo pogovarjaš v živo. V Budimpešti sva se srečala med prazniki, ki ne prinašajo veselja številnim nesrečnikom pred vrati Evropske unije v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine