Nova gorenjska bolnišnica

V državnem svetu je 12. junija potekal posvet o lokaciji nujno potrebne nove gorenjske bolnišnice. Njegov pobudnik je bil kranjski župan Matjaž Rakovec.

Predsedniku državnega sveta Marku Lotriču in državnim svetnikom velja zahvala za pripravljenost na pogovor o aktualni problematiki, saj ta kaže na delo našega drugega doma parlamenta, ki prisluhne problemom regij.

Upravičena je graja ministrstva za zdravje, od koder ni bilo na posvetu nikogar. To kaže na podcenjevanje dela državnega sveta in s tem, v tem primeru, prebivalcev Gorenjske.

Posvet je pokazal, da sta si stroka in lokalna politika edini, da novo bolnišnico na Gorenjskem potrebujemo!

Janez Remškar. FOTO: Aleš Černivec

Vzrok je v starosti in neustreznosti zgradb in prostorov za sodobno, procesno vodenje obravnave pacientov, težkih razmerah za delo, težkem ali celo nemogočem obvladovanju okužb (kar se je pokazalo v času zamejevanja širjenja infekcije z novim koronavirusom).

Drugi vzrok je razdrobljenost. V regiji sta dve porodnišnici, kar je s strokovnega, upravljavskega in finančnega vidika neupravičeno. Prav tako je nejasna delitev dela na področju interne medicine med specialno terciarno kliniko za pljučne bolezni in alergologijo Golnik (KOPA) in Splošno bolnišnico Jesenice.

Več zaupanja v delo družinskega zdravnika

Ob tem naj dodam, da smo v Sloveniji še vedno brez mreže, razporeditve bolnišnic, specialističnih oddelkov po državi. Še vedno vse poteka v zatečenih lokalizacijah in nihče si ne upa poseči v to. Za nameček še zmeraj financiramo kapacitete in bolniki nimajo podatkov, v kateri bolnišnici, na katerem specialističnem oddelku so najbolj uspešni, kar zadeva zdravljenje, varnost, kakovost. Ali nas to sploh zanima? Moralo bi nas. Tako kot politiko zanimajo le delovna mesta in siceršnji finančni vplivi bolnišnice na lokalno gospodarstvo.

Problemi se rešujejo akutno in pri tem odločajo moč, politične povezave zainteresiranih ... FOTO: Tadej Regent

V zadnji resoluciji o načrtu razvoja zdravstvenega varstva za obdobje 2013–2025 je zapisano, citiram skrajšano: programi v bolnišnicah so se sprejemali ali opuščali neargumentirano, brez sistemskega nadzora; geografska utemeljenost ni bila nikdar preverjena; glavni motiv je bilo tekmovanje različno močnih izvajalcev, ki največkrat niso imeli niti kadrov niti medicinske opreme. Sam dodajam: imeli pa so podporo politike! In tako je še danes.

Dodatno zmedo v odločanje prinaša tudi veljavni ZZDej (zakon o zdravstveni dejavnosti), v katerem so sicer zapisali, da mrežo na sekundarni ravni zdravstva določa RS po predhodnem mnenju zainteresiranih občin. Posledica take formulacije, ki omogoča pretirano vtikanje lokalne politike v mrežo na sekundarni ravni (bolnišnice), za katero je odgovorna izključno država (z zakonodajo na področju kadrovanja, financiranja, investicij), je, da mreže ni. Problemi se rešujejo akutno in pri tem odločajo moč, politične povezave zainteresiranih in ne objektivni strokovni, populacijski, prostorski, ekološki parametri.

Direktor v zdravstvu, ki želi spreminjati stvari, je nezaželen

Žal je bila na posvetu omenjena le analiza SVOT (brez podatkov o sklepih), ki jo je opravila regijska razvojna agencija, glede lokacije prihodnje bolnišnice. Pri tem so upoštevali 20 parametrov. Analiza, ki sta jo potrdili tako ministrstvo za zdravje kot tudi ministrstvo za okolje, je sicer pokazala, da je najprimernejša lokacija za novogradnjo na severnem obrobju Kranja. Zakaj odgovorni niso podali teh podatkov in sklepov? Interesi? Čigavi? Prav gotovo ne Gorenjk in Gorenjcev.

Ob navedenem, ko zaradi omejitve prostora ne morem posredovati vseh informacij, naj dodam, da je Gorenjska izjemno podcenjena, v primerjavi z regijo Celje, tako po številu bolnišničnih postelj kot posameznih zdravstvenih programov. Posledica je, da je odliv pacientov iz Gorenjske v ljubljanski UKC desetodstoten, kar je največ med regijami v Sloveniji. Ob tem imajo prebivalci osrednje slovenske regije že tako slabši dostop do elektivnih zdravstvenih storitev, ker mora ljubljanski UKC najprej poskrbeti za najbolj ogrožene in najtežje paciente iz največjega dela Slovenije. Kot že navedeno, je analiza SVOT pokazala, da je najustreznejša lokacija na severnem obrobju Kranja. Lokacija nove bolnišnice na Gorenjskem mora biti med drugim prilagojena gostoti prebivalstva (70 odstotkov ljudi živi v spodnjem delu Gorenjske) in v nujnih primerih čim hitrejšemu dostopu do zdravniške oskrbe. Morda ni odveč omeniti, da bi ta lokacija pomenila, vsaj v določenem obsegu, tudi razbremenitev UKC; vsaj za prebivalce iz Medvod in morda tudi za tiste izpod Kamniških Alp.

Sem pa zaskrbljen in priznam, da me moti enostransko poročanje o posvetu državnih svetnikov v lokalnih medijih, ki nadaljujejo »navijaško« poročanje samo v korist enega ali drugega. Navajajo le stališča lokalne politike in lokalne stroke. To je nesprejemljivo s stališča objektivnega informiranja prebivalstva. Če se vrnem malo v zgodovino: prepotrebne nove bolnišnice ne bomo gradili (tako kot je leta 1896 Kranjska industrijska družba gradila na Jesenicah) za svoje potrebe, ampak jo bomo, če jo bomo, za vse Gorenjke in Gorenjce.

***

Prim. Janez Remškar, dr. med.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.