Igranje z zdravjem našega zdravstva

Vsa dejstva, povezana z zdravstvom, vpijejo po nujnih, temeljitih spremembah na vseh področjih delovanja zdravstvenega sistema.

V Zavezi za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jo podpisali poslanci koalicije vlade Roberta Goloba, so navedena področja prioritet, ki zajemajo vse, kar je treba za zasuk našega zdravstva: od digitalizacije, reforme plačnega sistema prek reševanja družinske medicine, strukturnih sprememb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ureditve absentizma, prenove nadzora in vodenja javnih zavodov, nadzora kakovosti, prenovitve financiranja, naročanja itd.

Postavljeni termini za pripravo in uveljavitev zakonskih sprememb so, glede na zahtevnost, kratki. Želim opozoriti, da se pripravljavci, glede na zapisano, očitno ne zavedajo ali ne želijo priznati, da niso potrebni le popravki v zakonodaji. Bojim se, da se neodgovorno, kot že velikokrat, igrajo le piarovsko igro. Glede na stanje v zdravstvu so nujno potrebne korenite spremembe na vseh naštetih področjih. Brez dvoma to pomeni za nekatere nepredstavljiv odmik od dosedanje, še vedno socialistične ureditve.

FOTO: Aleš Černivec/Delo

Upal sem, da vodilni v koaliciji poznajo, kako so se reform zaradi staranja, vse dražje medicine, vse večjih problemov financiranja, sprememb v zavarovanjih lotili v evropskih državah. Upal sem, da odgovorni vedo, da so v EU za resne spremembe v zdravstveni politiki in predvsem financiranju zaradi že omenjenih težav potrebovali kar nekaj let (Nizozemska skoraj 20 let, končali so jo leta 2006). Razumem, da se nam mudi, ker katastrofalno zaostajamo, kar občutijo pacienti. A s svojim terminskim planom (z uveljavitvijo sprememb leta 2025) so jasno pokazali, da se ne zavedajo resnosti in zahtevnosti tega procesa.

Bojim se, da ob preveliki samozavesti predsednika vlade, ki prihaja iz javnogospodarskega sektorja, menijo, da so rešitve možne brez sodelovanja in konsenza stroke in javnosti ter da bodo rešili vse sami. To je po mojem skrajno neresno. Bojim se tudi, da v Zavezi za sodelovanje koalicijskih poslancev, kjer so naštete le točke, kaj vse bodo uredili, ni nobenega razmisleka, kaj šele poznavanja medsebojne povezanosti posameznih ukrepov.

Negativni razvojni trendi

Že pred vsaj desetimi leti smo zapisali, da se pri nas v zdravstvu uveljavljajo negativni razvojni trendi, ki jih ni mogoče odpraviti s popravki zakonov. Leve vlade, ki so bile na oblasti od leta 2008 do 2023 večino časa, tega niso jemale resno. Stvari nismo začeli reševati. Edina vzroka sta bila politična računica in razmišljanje le o svojem trenutnem položaju. Velik del potrebnih ukrepov v stanju, v kakršnem smo se znašli, ne more biti všečen.

Spremembe so se in se še zaradi tega dogajajo spontano, nesistemsko in neregulirano. Nihče me ne more prepričati, da ni ustno brezkompromisno zavzemanje za javno zdravstvo le fasada, kajti v času levih vlad ni bilo nobene resne namere za ureditev razmer. Ob tem zavzemanju za absolutno samo javno, spregledajo, da so v državah EU z urejenim zdravstvom koncesionarji pomemben del zdravstva. Seveda ob resnem nadzoru. In zakaj takega nadzora pri nas ni? Upam si zapisati, da prav zaradi javnega zdravstva. Vse to na škodo ljudi!

Ljudje v Sloveniji si zaslužijo in pričakujejo ohranitev najširše možne solidarnosti med prebivalci, vzajemnost, pravičnost v sistemu, dostopnost storitev in pravic iz zavarovanja. Dosedanjega načina ureditve zdravstvenega varstva vključno z zavarovanjem, financiranjem, vodenjem in upravljanjem, kontrolo varnosti in zagotavljanjem kakovosti zdravstvenih storitev bolnikom ni mogoče izboljšati ob vztrajanju pri doslej uveljavljenih principih. Pogoji so se korenito spremenili. Vse to je že dolgo znano. Čemu torej spet le naštevanje, kaj se bo uredilo? Bojim se, da ne vedo, kako.

Osrednja točka

In zdaj k objektivnim dejstvom. Dotaknil se bom le vladnega predloga »strukturne spremembe ZZZS«. Vlada navaja, da bo prenovljena ZZZS postala središčna točka zdravstvenega sistema. Ta bo v celoti digitaliziran in transparenten. Javno bodo objavljeni podatki o storilnosti izvajalcev v zdravstvenem sistemu. Prenovljen bo model plačevanja storitev na vseh ravneh.

Vsekakor ZZZS oziroma zavarovalnica, še posebej če je ena sama z monopolom, ne more biti osrednja točka zdravstvenega sistema. Osrednja točka sistema mora biti delujoče zdravstvo in v zvezi s tem njegova dobra organiziranost ter enaka dostopnost varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev za vse državljane. Za to mora poskrbeti država oziroma zakonodaja.

Kako naj bo ZZZS, s katerim zavarovanci v obveznem zdravstvenem zavarovanju nimamo niti osnovne zavarovalne police, osrednja točka zdravstvenega sistema? Država mora z zakonodajo poskrbeti, da lahko delujejo preventivni ukrepi, da je organizacija zdravstva racionalna, da ni čakalnih vrst, da so storitve varne. Za vse to mora država priskrbeti finančna sredstva.

Zavarovalnici (zavarovalnicam) je treba omogočiti pogajanje z izvajalci o ceni, obsegu in kakovosti storitev, ob tem pa prepovedati oblikovanje različnih premij za različno ogrožene zavarovance. Ti morajo imeti možnost izbire zavarovalnice in seveda tudi zdravnika oziroma bolnišnice. Odgovornost mora biti prenesena na izvajalce, zavarovalnice in tudi paciente. S tem mislim na prepogosto, pri nas videno, neodgovorno igranje z zdravjem. Država mora od krmiljenja, vodenja, kar dela zdaj, preiti le na kontroliranje sistema in preprečiti neželene vplive trga.

Profesionalno telo

za nadzor varnosti

Povsem jasno je, da je enotna digitalizacija nujno potrebna predvsem zaradi nadzora. Upam, da jo bomo končno dočakali. Bodo pa težave zaradi interesa številnih dosedanjih ponudnikov in izvajalcev. Ob tem je treba brez dvoma končno vzpostaviti profesionalno telo za nadzor varnosti, kakovosti. Priporočljivo bi bilo, da bi v tem organu imeli tudi tuje strokovnjake, ker smo za zdaj premajhni za pošteno in odkrito razpravo ob neželenih dogodkih v zdravstvu. Še iz socializma se nam vleče razmišljanje, da so za napake odgovorni le slabi posamezniki, sistem pa naj bi bil odličen.

Raziskave v tujini potrjujejo, da ni tako. Ob nezaželenih dogodkih so v ospredju sistemske napake, predvsem zaradi slabe organizacije dela in slabše izurjenosti kadra. Povsem jasno je, da moramo pri tem imeti razdelane klinične poti, nadzor nad njimi, nadzor nad akreditacijskimi postopki, ki so pri nas bolj ali manj črka na papirju. Pri nas imamo zdaj problem že pri nastavitvah članov nadzornih odborov bolnišnic. Vlada je obljubljala profesionalizacijo članov nadzornih svetov (ne v smislu zaposlitve, pač pa v smislu poznavanja področja), zdaj pa vidimo, da gre vse spet po principu poznanstev.

To ne vodi nikamor. Prav tako je potrebna jasna opredelitev obveznih storitev, ki morajo biti opravljene na primarni ravni, pred pošiljanjem bolnikov na sekundarno raven. Tu se zatika predvsem zaradi finančnih razlogov in prenašanja finančnih obvez z enega izvajalca na drugega.

Objavljanje podatkov o storilnosti izvajalcev v zdravstveni dejavnosti me spominja na preteklost in socialistične udarnike. Treba je meriti in ljudem posredovati podatke o uspešnosti in učinkovitosti hkrati in ne samo o storilnosti. Morda se je piscem le zareklo. A ker poznam odpor zdravnikov do tega, da bi se med seboj primerjali in bi se pokazale razlike, razumem zapisano. Tudi model plačevanja se mora prilagoditi skladno z uspešnostjo in učinkovitostjo ustanove in posameznika. Vendar bo tudi to pri nas težko izvedljivo, ker smo vsi »enako dobri, še več, odlični«, kar je seveda daleč od resnice. Drugo vprašanje je, kdo bo dovoljeval direktorju ali vodji, da bo v javnem sektorju nekoga ocenil kot manj uspešnega in ga s tem prikrajšal pri plačilu. Naši sindikati, ki so še globoko v socializmu in uravnilovki?

Jasno je, da je na področju zavarovanj treba generalno narediti velike spremembe.

Kljub zahtevi po ohranitvi najširše solidarnosti je glede na razvoj medicinske tehnologije in ekonomske možnosti naše družbe povsem nerealno pričakovanje, da se v pravicah in obveznostih do sistema zdravstvenega varstva ne bo nič spremenilo. Predvidena strukturna sprememba ZZZS ne bo dovolj. Potrebne so bistvene spremembe. Jasno je, da se mora ohraniti obvezno socialno zavarovanje z najvišjo stopnjo solidarnosti in dostopnosti prebivalcem Slovenije. K temu je nujno treba dodati obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo z jasno opredeljeno vlogo države ali lokalne skupnosti pri socialno ogroženih. Nujno je dodati obvezno zavarovanje za poškodbe pri delu in bolezni, povezane z delom, ki jih morajo v celoti financirati delodajalci.

Ti se temu ves čas izogibajo. Ves čas si ne želimo v zavarovalne sheme dodati obveznega zavarovanja za poškodbe zunaj dela, ki niso finančno zanemarljive. Tu naj omenim reševanje v gorah s helikopterjem, mnogokrat tudi zaradi nepremišljenosti. Ni nepomembno omeniti stroškov za zobno protetiko, zdravil z vmesne liste, stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnici itd. Za te stroške bi se osebe obvezno zavarovale na račun zasebnih sredstev, vendar v skladu z direktivo EU, z državno zakonsko reguliranimi premijami.

Ob vsem navedenem mora ministrstvo postaviti le zakonodajo, regulative in to nadzorovati.

Potrebujemo jasne podatke o varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev po posameznih bolnišnicah in tudi zdravnikih.

Zavarovalnica (zavarovalnice) se mora(jo) začeti dogovarjati o cenah in kakovosti storitev.

Zavarovanci morajo dobiti povsem prosto izbiro izvajalca.

Nujno moramo končati razdrobljenost v zdravstveni dejavnosti. Malo posegov, ob še tako skrbnem zdravniku, še ne pomeni dobrega rezultata. Nič drugega kot veliko opravljenega, ob resnem merjenju rezultatov dela, daje pacientom večjo varnost!

Vse to v razmislek ob eni sami točki, navedeni v Zavezi za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, z naslovom Prenovljena ZZZS bo postala osrednja točka zdravstvenega sistema. Spet bomo unikum!?

Slovenkam in Slovencem želim veliko zdravja!

*** 

Prim. Janez Remškar, dr. med.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.