V nadaljevanju preberite:

Ljudje potrebujemo, da nas potrebujejo. K temu nas žene ekologija naše vrste: soodvisna povezanost vseh z vsemi. Renesančni pesnik John Donne je o edini resnični koreografiji življenja, odnosu, spregovoril z nepozabno metaforo: Noben človek ni otok, povsem zase. Vsak človek je kos celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, kakor da je bil rtič, prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno. Ob smrti vsakega človeka je mene manj, ker sem včlenjen v človeštvo. Zato ne pošiljaj spraševat, komu zvoni. Zvoni tebi.