Migracije: uspelo nam je

Na evropskih volitvah leta 2019 so bile migracije najpomembnejša tema za državljane in državljanke po vsej Uniji. Včeraj je evropski parlament sprejel novo zakonodajo, ki bo usmerjala prihodnjo politiko Evropske unije o migracijah in azilu. To zakonodajo smo pripravljali več kot deset let. Dali smo obljubo in zdaj smo jo izpolnili. Najpomembnejše pa je, da smo s tem svežnjem ustvarili razmere za resnične spremembe.

Vaši predstavniki v evropskem parlamentu so izglasovali trden zakonodajni okvir, ki bo enak v vseh državah članicah. Sprejeli so zakon, ki bo dobro deloval in nas varoval. Varoval bo naše meje; do ljudi, ki potrebujejo zaščito, bo human in pravičen; do ljudi, ki do pomoči niso upravičeni, bo odločen; do trgovcev z ljudmi, ki izkoriščajo najranljivejše, pa bo neizprosen. S tem svežnjem potrjujemo, da gre pri migracijah predvsem za človeško vprašanje. V vsaki statistiki se skrivajo življenja in sanje o boljši prihodnosti.

Z novo zakonodajo bo azilni in migracijski sistem EU postal učinkovitejši za obravnavane ljudi in odpornejši na migracijski pritisk. Našli smo ravnovesje med solidarnostjo in odgovornostjo ter hkrati zagotovili polno spoštovanje človekovih pravic. Ni bilo lahko. Migracije vzbujajo močna čustva. Ljudje jih doživljajo različno – med državami, kjer prebežniki vstopajo v EU, tranzitnimi državami in državami, kamor so namenjeni, so velike razlike, prav tako med državami članicami z morskimi in kopenskimi mejami. Prav zaradi tega je sprejetje nove zakonodaje tako pomemben dosežek. Premagali smo tudi največje ovire in dokazali, da Evropa lahko reši vprašanja, ki so za njene državljane pomembna. Pokazali smo, da kjer obstaja politična volja, obstaja tudi pot.

Sprejeti pakt bo okrepil naše zunanje meje. K temu bosta pripomogli tako uredba o azilnih postopkih kot uredba o preverjanju. Hkrati smo ohranili celovitost schengenskega območja. Ker nimamo notranjih meja, morajo na vseh naših zunanjih mejah veljati ista pravila, predvsem pa se morajo tudi uporabljati.

Z dogovorom o podatkovni zbirki Eurodac ter uredbo o upravljanju azila in migracij smo dosegli velik preboj pri problematiki sekundarnih gibanj in dejanske solidarnosti med državami članicami. Uredba obravnava tudi zunanjo razsežnost in potrebo po sodelovanju s ključnimi tretjimi državami.

Pakt o azilu in migracijah pa rešuje tudi druga vprašanja. Z njim smo vzpostavili celostni pristop, ki predvideva rešitve tudi v kriznih razmerah, v primeru višje sile in drugih nepredvidenih okoliščinah, tako da se nobeni državi članici ne bo treba sami spopadati z migracijskim pritiskom. Pri tem je bistveno, da smo pripravljeni na hibridne grožnje in instrumentalizacijo prebežnikov, kar smo pred kratkim doživeli ob mejah z Belorusijo in Rusijo.

Ta sveženj rešuje veliko vprašanj. Ni čarobna paličica, ki bi vse težave rešila z enim zamahom, toda v primerjavi z desetletjem stopicanja na mestu vendarle pomeni ogromen preskok. Postopki bodo poenostavljeni. Dolgotrajna obdelava vlog se bo skrajšala. Vsi akterji na terenu bodo delovali bolj usklajeno. Ob vsem tem bodo ljudje, ki so v obupnem položaju ter nujno potrebujejo zaščito in so do nje zakonito upravičeni, zaščito hitro prejeli. To je bistvo tega pakta.

Nismo pa rešili vsega – tudi pri problematiki vračanja moramo poiskati rešitve. Še vedno se vrača premalo ljudi, ki bi jih bilo treba vrniti in bi se lahko varno vrnili. Ta postopek se prepogosto močno zavleče. Moramo ga izboljšati. Zagotovimo lahko, da bodo naši viri namenjeni tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Vprašanje migracij lahko rešimo tako, da ostanemo zvesti svojim vrednotam človekovih in temeljnih pravic.

Predvsem pa moramo dogovore v vseh državah članicah izvajati v celoti in pri tem ne pozabiti na človečnost, ki nam je vsem skupna. To je naša evropska pot.

***

Roberta Metsola, predsednica evropskega parlamenta. 

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališč uredništva.