Evropski parlament je na glasovanju podprl pakt o migracijah in azilu, najobsežnejšo prenovo pravil o migracijah in upravljanju meja znotraj Evropske unije od uvedbe schengenskega območja. Razplet glasovanja je bilo težko predvideti, potem ko je predlog nove zakonodaje naletel na kritike z obeh političnih polov, zlasti iz vrst skrajne desnice in levice. Na koncu je med poslanci očitno prevladalo prepričanje, da je »nepopoln kompromis« boljši od ohranitve statusa quo.

Pakt je bil sestavljen iz več zakonodajnih aktov, zavrnitev kateregakoli izmed teh bi po ocenah zagovornikov sprememb ogrozila celotno reformo. Po uspešnem sprejetju celotnega pakta so njegovi podporniki proslavili »zgodovinsko odločitev« in vzpostavitev »ravnovesja med solidarnostjo in odgovornostjo« držav članic pri spoprijemanju z enim od največjih izzivov Evropske unije.

»Zagotovili smo trden zakonodajni okvir o tem, kako obravnavati migracije in azil v EU,« je po glasovanju poudarila predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola, rekoč, da lahko pakt prinese resnične spremembe. Enako navdušena je bila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je potrditev reforme, enega od največjih dosežkov iztekajočega se mandata, opisala kot »izjemen uspeh za celotno Evropo«.

Dolgo usklajevanje, uravnotežen kompromis

Glasovanje je potekalo štiri leta po tem, ko je evropska komisija podala prvi predlog spremembe pravil na področju migracij in azila. Po dolgem usklajevanju, katerega vrhunec je bil politični dogovor med evropskim parlamentom in svetom EU, sprejet decembra lani, je pred poslance prišel »uravnotežen«, a še vedno za marsikoga kontroverzen kompromis, ki bo predvidoma začel veljati leta 2026.

Med spremembami, ki jih prinaša, najbolj izstopajo uvedba poenotenih pravil za identificiranje državljanov tretjih držav in njihovega statusa ob morebitnem iregularnem vstopu na ozemlje EU. Ta bodo vključevala obvezne varnostne in zdravstvene preglede, odvzem prstnih odtisov in registracijo posameznikov v skupni evropski bazi Eurodac. Cilj teh postopkov je pospešiti obravnavo prošenj in čim prej ugotoviti, ali je posameznik upravičen do zaščite in azila ali se mora vrniti nazaj v izvorno državo oziroma v varno tretjo državo, ki jo je prečkal na poti v EU. 

Večina obravnav bi potekala v sprejemnih centrih blizu evropskih meja, med največkrat izraženimi skrbi pa je pred glasovanjem izstopala bojazen, da bi lahko reforma povzročila množično zadrževanje ljudi in kršenje njihovih človekovih pravic, zlasti v primerih izrazitega povečanja obsega migracij. »Vse bo odvisno od implementacije,« je za Reuters dejala nizozemska liberalna evroposlanka Sophie in 't Veld.

Solidarnostno sprejemanje migrantov iz drugih držav

Skupaj s povečanjem učinkovitosti azilnega sistema je fokus nove zakonodaje usmerjen tudi na preprečevanje nedovoljenih premikov nezakonitih migrantov med državami članicami EU. Za eno od najbolj odmevnih novosti velja tako imenovani solidarnostni mehanizem, s katerim bi dopolnili obstoječo dublinsko uredbo, po kateri je obravnava prošenj za mednarodno zaščito odgovornost držav članic, v katerih migranti vstopijo na ozemlje EU.

Po novih pravilih bi morale vse države sprejeti omejeno število prosilcev za azil in s tem razbremeniti južne članice EU. Države, ki migrantov kljub temu ne bi bile pripravljene sprejeti, kot je takoj po glasovanju, denimo, napovedala Poljska, bi lahko svojo pokazale solidarnost drugače, tudi s plačevanjem finančnih prispevkov oziroma z operativno podporo upravljanju migracij.

Pakt o migracijah in azilu po mnenju evropske komisije določa celostni pristop, ki je nujen za pravično, učinkovito in trajnostno upravljanje migracij v Evropi. »Gre za najbolj prelomno prenovo pravil EU o migracijah in upravljanju meja od uvedbe schengenskega območja in enotnega trga. To bo omogočilo generacijam Evropejcev, da še naprej koristijo te edinstvene svoboščine,« je komisija zapisala v povzetku nove zakonodaje.