Marshallov načrt za Ukrajino

Pogum Ukrajincev od vdora Rusije v njihovo državo je izjemen. Prav tako sta izjemni njihova odpornost in neomajnost, s katero se borijo proti tej kršitvi mednarodnega prava. Ne nazadnje smo se prav zaradi poguma, ki ga je izkazala Ukrajina, zbrali v Berlinu, kjer nameravamo s strokovnjaki razpravljati o tem, kako lahko mednarodna skupnost najbolje pomaga Ukrajini in jo podpre pri obnovi.

Potek te obnove bo določil, kakšna država bo Ukrajina v prihodnosti. Ali bo to država, ki bo temeljila na pravni državi z močnimi institucijami? Ali bo imela dinamično in sodobno gospodarstvo? Ali bo to živahna demokracija, ki je del Evrope? Čeprav moramo biti pri zgodovinskih primerjavah vedno previdni, je to nič manj kot oblikovanje novega Marshallovega načrta za 21. stoletje. Ta naloga bo trajala več generacij in jo je treba začeti izvajati zdaj.

Kaj se lahko skupaj z našimi ukrajinskimi partnerji naučimo iz izkušenj pri obnovi? Kako bi lahko organizirali in financirali tako ogromen in dolgoročen projekt? Katere strukture so potrebne za zagotovitev potrebne preglednosti in bistvenega zaupanja vlagateljev? O teh in drugih vprašanjih nameravamo razpravljati danes v Berlinu s strokovnjaki in predstavniki iz Evrope, G7, G20, mednarodnih organizacij, civilne družbe in predvsem Ukrajine.

Trpljenje Ukrajincev je neizmerno, žrtve, za katerimi vsak dan žalujejo, so številne, Putinova vojna pa močno vpliva na življenja milijonov Ukrajincev. Kot skupnost lahko dejavno in zanesljivo podpremo Ukrajino – in to počnemo že od prvega dne vojne. Proti Rusiji smo uvedli stroge sankcije. Dobavljali smo orožje, podpirali ukrajinsko gospodarstvo in pomagali ljudem v njihovem vsakdanjem življenju. Ukrajinskemu izvozu smo olajšali dostop do našega notranjega trga in opustili uvozne dajatve.

Trenutno je v Evropi našlo zatočišče ter zaščito pred Putinovimi bombami in raketami več kot osem milijonov Ukrajincev. Evropa jim je omogočila takojšen dostop do trga dela, šol, zdravstvene oskrbe in stanovanj. V skupini G7 in s partnerji v skupini G20 se borimo proti svetovnim posledicam vojne, vključno s svetovno lakoto, energetsko in gospodarsko krizo.

Mednarodna skupnost je zagotovila znatno finančno podporo. Že samo nujna pomoč, ki so jo Ukrajini doslej zagotovile države skupine G7, Evropska unija in njene članice, znaša več kot 35 milijard evrov. Ta denar bo Ukrajini pomagal zadovoljiti takojšnje finančne potrebe, da bo lahko njena uprava kljub vojni še naprej delovala, da bodo lahko učitelji, policija, zdravniki in vojaki prejemali plače in da bo mogoče še naprej zagotavljati zdravstveno oskrbo.

Poleg te nujne pomoči moramo še danes začeti razmišljati o obnovi države, čeprav se zdi, da je mir še zelo daleč. Takoj moramo začeti obnavljati domove, šole, ceste, mostove in infrastrukturo ter obnoviti preskrbo z električno energijo, da se bo država hitro spet lahko postavila na noge. Ukrajini je treba omogočiti zagon gospodarstva takoj po vojni.

Ključno je, da se te pomembne naloge lotimo skupaj. O tem je bil dosežen dogovor v skupini G7 in evropskih institucijah. To je velik podvig. Svetovna banka ocenjuje, da škoda, ki jo je povzročila vojna, znaša 350 milijard evrov. Kot so pokazali najnovejši napadi v zadnjih nekaj dneh, pa se uničevanje še nadaljuje. Niti Ukrajina niti njeni partnerji ne bodo mogli sami vsak posebej kriti stroškov obnove. Vsi moramo priskočiti na pomoč – EU, skupina G7 in naši partnerji po vsem svetu. Seveda bi morale sodelovati tudi mednarodne finančne institucije in vodilne mednarodne organizacije. Z dolgoročnega vidika bo pomembno, da v obnovo Ukrajine vlagajo zasebni vlagatelji in podjetja.

Jasnejša in preglednejša ko bo poraba denarja, večja bo pripravljenost za pomoč. Zato bomo s svojimi ukrajinskimi prijatelji zagotovili, da bo podpora prispela tja, kjer jo najbolj potrebujejo. S partnerji skupine G7 in drugimi državami nameravamo s podporo mednarodnih organizacij in Ukrajine postaviti temelje za vključujočo donatorsko platformo za usklajevanje procesa takojšnje obnove uničene infrastrukture in za začetek dolgoročne obnove. Skupna platforma bo glavni instrument za sodelovanje in usklajevanje evropske in mednarodne podpore. Gre za spodbujanje velikih projektov obnove in zagotavljanje tehnične podpore. Pri tem bomo določili najvišje standarde za preglednost, učinkovitost, revizijo in spremljanje projektov.

Evropska unija ima pri tem pomembno vlogo. Ukrajina ima od poletja status kandidatke za članstvo v EU. Tako je pot do obnove hkrati tudi pot Ukrajine k Evropski uniji. To prav tako pomeni, da bo ukrajinsko gospodarstvo postalo bolj trajnostno in digitalno, saj je to gospodarstvo prihodnosti. Pomeni uveljavljanje najvišjih standardov pravne države in vzpostavitev učinkovitih protikorupcijskih organov. To so namreč vrednote, ki jih zagovarja Evropa in ki bodo prispevale tudi k pridobivanju zaupanja vlagateljev in donatorjev.

Vsi se strinjamo, da Ukrajine ne podpiramo le zato, ker je tako prav, temveč tudi zato, ker je to v našem interesu. Ukrajina se ne bori le za svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, temveč tudi proti Putinovemu poskusu, da bi s silo premaknil meje ter v sosednje države prinesel vojno in uničenje. Ukrajina brani tudi na pravilih temelječ mednarodni red, ki je osnova našega mirnega sobivanja in blaginje po vsem svetu. Zato s podporo Ukrajini gradimo našo prihodnost in prihodnost naše skupne Evrope.

***

Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije

Olaf Scholz, nemški kancler

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.