Kruta cena dezinformacij

Naš digitalni informacijski prostor že vrsto let pesti nenehen tok dezinformacij, teorij zarote in sovražnega govora, razmere pa se slabšajo. Pandemija covida-19 je povzročila eksplozijo lažnih novic, ki izhajajo iz teorij, da je virus potegavščina, da se tehnologija 5G uporablja za namensko okužbo prebivalstva ali da je uživanje alkohola najboljša preventiva proti virusu. Te in druge lažne teorije so privedle do uničenja oddajnikov za mobilne telefone po Evropi in več smrti zaradi zastrupitve z alkoholom.

Pandemija nam je dala kruto lekcijo: da nas lahko dezinformacije stanejo življenja, bodisi s promoviranjem lažnih, škodljivih »zdravil« bodisi bolj neposredno z absolutnim zanikanjem resničnih dejstev.



Vzrok za širjenje dezinformacij je preprost: delujejo. Širjenje lažnih novic na spletu izrablja obstoječe strahove, da bi se še bolj polariziralo družbo in demoniziralo marginalizirane skupine. Na Slovaškem je skrajna desnica izkoristila pandemijo za promocijo stališča, da je romska skupnost dobila brezplačno podporo države na račun drugih slovaških državljanov. Ta izjava temelji na stereotipu, ki je v regiji precej razširjen, da so Romi leni in glavni uporabniki državne podpore. Brezizhoden socialni položaj Romov v regiji očitno ovrže te teorije. Tako kot neodvisne številke, po katerih imajo premožnejši več družbenega kapitala za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Kljub temu ta mit trmasto prevladuje v slovaški informacijski sferi.

Na Madžarskem o koronavirusu prevladuje trditev, da so glavni vir širjenja nezakonite migracije. Priseljevanje na Madžarsko je seveda v primerjavi z drugimi državami članicami EU zanemarljivo. Kljub temu provladni mediji nenehno trdijo, da so za pandemijo krive zahodne »priseljenske države«. O Kitajski, od koder virus izvira, ni besede. Namesto tega se govori, da so vzrok za pandemijo »agenti Georgea Sorosa« in nevladne organizacije na Madžarskem. Navsezadnje so »trdo delali za tihotapljenje migrantov v Evropo«, trdijo člani vladajoče stranke Fidesz. To stališče pomeni, da vsakogar, ki se ne strinja z vlado, takoj označijo za Sorosevo marioneto.

Dezinformacije, kot je ta, dobivajo kisik na družbenih omrežjih, kot sta facebook in twitter, in se širijo kot požar zaradi zasnove teh platform, ki daje prednost senzacionalističnim in kontroverznim vsebinam ter motivira uporabnike, da jih delijo naprej. Algoritmi za indeksiranje vsebine in podajanje predlogov so prav tako odgovorni za nadaljnjo radikalizacijo uporabnika. Ko uporabnik naleti na sporno vsebino in ji nameni čas, mu bo algoritem priporočil več podobnih vsebin.

Čeprav so te značilnosti skupne digitalnim platformam po svetu, so manjši trgi, kot so Češka, Madžarska in Slovaška, prizadeti na edinstven način zaradi neenakomernega izvajanja uporabniških standardov na njihovih trgih.

Medtem ko v Belgiji in Franciji Facebook sodeluje s tremi oziroma petimi neodvisnimi organizacijami za preverjanje dejstev, je na Slovaškem, ki obsega trg približno 2,5 milijona uporabnikov, eno samo orodje za preverjanje dejstev. Na Madžarskem, kjer je dezinformacij veliko in ima glas le malo neodvisnih medijev, ni organizacij, ki bi preverjale dejstva. Tako so celo brezsramne strani na facebooku in tiste, ki nasprotujejo cepljenju, ki so očitno v navzkrižju s vzpostavljenimi standardi, aktivne, žive in zdrave. To poraja vprašanje o resnosti Facebookovega boja proti dezinformacijam o novem koronavirusu, kar bi lahko spodkopalo prizadevanje za zajezitev covida-19, ko bo na voljo cepivo.



Večina prizadevanj digitalnih platform za reševanje vprašanj sovražnega govora, dezinformacij in teorij zarote je prilagojena velikim trgom, saj so ti ključni za njihov poslovni model. Nedavna revizija državljanskih pravic, ki jo je naročil Facebook, se je osredotočila izključno na ZDA. Ne glede na to, kako negativne so ugotovitve o vplivu facebooka na stanje državljanskih pravic v ZDA, se revizija vsaj posveča prepotrebnim izboljšavam.

Na evropski ravni so se pobude, kot je prostovoljni kodeks ravnanja proti dezinformacijam, pokazale za koristne vsaj pri delnem izboljšanju področja transparentnosti in zdi se verjetno, da bo evropska komisija sprejela nadaljnje ukrepe prek akta o digitalnih storitvah, ki bi lahko uvedel regulativni element za upravljanje digitalnega »divjega zahoda« v EU.

A v resnici sedanji sistem samoprijave v EU ni učinkovit način boja proti objavljanju in širjenju dezinformacij. Enako velja za obravnavanje ureditve družabnih medijev kot finančnega vprašanja.

Pravična obdavčitev v EU in večji prihodek od všečkov na facebooku in twitterju sta ključna, vendar je v igri veliko več: na udaru je namreč naše zaupanje v dejstva, prihodnost naših demokracij in življenje evropskih državljanov.

***
Péter Krekó, direktor Inštituta za politični kapital Miroslava Sawiris, raziskovalka, Globsec, program za demokracijo in odpornost.

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.