Madžarski premik proti vzhodu

Madžarska je v zadnjih nekaj letih igrala nepričakovano pomembno vlogo v mednarodnih medijskih in političnih razpravah. Tudi v zadnjih nekaj tednih je državi uspelo pridobiti zelo veliko pozornost.

V madžarskem hibridnem režimu (edinem znotraj Evropske unije) z oslabljeno pravno državo in zmanjšano institucionalno neodvisnostjo je pomembna vsebina, ne postopek. »Pooblastilni zakon«, sprejet 30. marca, je samo eno takšnih pravnih sredstev v naboru orodij predsednika vlade Viktorja Orbána.



Oglejmo si nekaj nujnih in drugih ukrepov, izvedenih prejšnji mesec. Prvič, vlada je omejila financiranje opozicije. Pod populističnim sloganom »prihranimo denar pri politikih« so nacionalni organi za polovico zmanjšali državno podporo političnim strankam. To bo za opozicijo zelo težavno, a ne za vladajočo stranko Fidesz, za katero velja neomejen dostop do javnih sredstev. Hkrati se plače državnih sekretarjev letos zvišujejo za 35 odstotkov.

Madžarska vlada je prav tako zmanjšala veliko občinskih prihodkov, kot so parkirnina, davki na vozila in turistične takse ter nekaj razvojnega denarja. Tudi to je udarec za opozicijo, ki je dobro zastopana v vodstvu velikih mest, vključno s prestolnico Budimpešto in njenimi okrožji. Nacionalni organi so omejili še pravice nekaterih mest pod vodstvom opozicije glede zbiranja prihodkov in odločanja o naložbah. Odlok je spet opredelil lokacijo načrtovane Samsungove tovarne baterij v Gödu, majhnem mestecu na severnem Madžarskem, kot »posebno gospodarsko ozemlje«, kar pomeni, da bo davčne prihodke projekta namesto občine pod vodstvom opozicije prejel okrožni svet pod vodstvom stranke Fidesz.

 Drugič, vlada je sprejela ukrepe, s katerimi izvajajo pritisk na kritične glasove. Pod tančico krize zaradi covida-19 je parlament v kazenski zakonik vnesel spremembe, s katerimi se širjenje neresnic ali »popačenih dejstev« o koronavirusu kaznuje z do petimi leti zapora. Nato so vladno organizirani možganski trusti in mediji opozicijske novinarje označili za vire »lažnih novic«. Policija je oglobila državljane, ki so brez fizičnega zbiranja s hupami avtomobilov in zvončki na kolesih mirno protestirali proti nekaterim vladnim ukrepom. Tožilstvo je izredno stanje izkoristilo kot popoln čas za nadaljevanje kazenskih zadev proti protestnikom na protivladnih shodih leta 2018; lahko jih doleti petletna zaporna kazen brez kakršnihkoli sodnih postopkov.

Tretjič, Orbán je denarne tokove usmeril proti favoriziranim posameznikom. Odlok nekaj njihovih projektov opredeljuje kot posebno pomembne za nacionalno gospodarstvo in odpravlja upravne omejitve. Osnutek splošnega zakona nekatere državne lastnine predaja v roke nekaterih provladnih oligarhov. Prav tako razvršča podrobnosti ogromnega infrastrukturnega projekta, pet milijard evrov (5,4 milijarde ameriških dolarjev) vredno železniško progo Budimpešta–Beograd, ki jo financira Kitajska. Ta projekt bo koristen za Orbánove najbližje kroge in kitajska podjetja, kot je Huawei.

Ta zadnji primer ponazarja pristop »načelnega sodelovanja«, ki je usmerjen proti zaveznikom neprimernega vedenja v upanju, da bodo vrnili uslugo, in ne prinaša nobenih oprijemljivih rezultatov. Vzhodni premik Madžarske se je začel leta 2010, vendar se je pospešil, ko je pred letom dni predsednik Trump gostil Orbána v Beli hiši. Ko se je koronavirus razširil na Madžarskem, je zunanji minister Péter Szijjártó obiskal Moskvo, kjer se je srečal s svojim kolegom Sergejem Lavrovom in se dogovoril o dolgoročnih plinskih pogodbah.

Predsednik vlade Orbán še naprej kritizira svoje zahodne zaveznike, ker med pandemijo niso zagotovili pomoči, medtem ko je večkrat izrazil hvaležnost diktaturam, kot so Kitajska, Turkmenistan, Azerbajdžan in Uzbekistan. Madžarski državni propagandni mediji za širjenje pandemije krivijo nenavadne osumljence, kot so George Soros, EU in nezakoniti migranti – hkrati pa presenetljivo malo besed namenjajo Kitajski, ki jo hvalijo in pozdravljajo zaradi njene »podarjene« zaščitne opreme. Szijjártó je izjavil, da »to veliko pove o dvomih glede nujnosti in dobre utemeljenosti narave madžarske politike glede odpiranja vzhodu«.



Med približevanjem Madžarske Kitajski in široko razširjenim mednarodnim kritiziranjem je Orbánu uspelo okrepiti tudi odnose z Združenimi državami Amerike. Samo nekaj dni tega je imel prijateljski pogovor s predsednikom Trumpom, ki je na koncu izjavil: »Odnosi med Madžarsko in ZDA so v najboljši formi!« Takšne poteze bodo ostale nenagrajene. Orbán take začetke uporablja kot priložnosti za legitimiziranje svojega oprijema oblasti in utrjevanje svojega ugleda v vlogi vzornika drugim neliberalcem znotraj in zunaj EU, da nadaljujejo podvige in krepijo vezi z Rusijo in Kitajsko.

Oglejmo si primer Nikole Gruevskega, nekdanjega predsednika makedonske vlade. Svoje premierstvo je začel leta 2006 kot močan podpornik ZDA, v zameno pa je dobil močno diplomatsko podporo. Ko se je njegov režim spreminjal v vse bolj avtoritarnega, je Gruevski postopno postajal vse bolj proruski in je predstavljal največjo oviro pri povezovanju svoje države z zahodnimi zavezniki.

Po izgubi oblasti se je po svojih najboljših močeh trudil ovirati članstvo Makedonije v Natu, saj je nasprotoval dogovoru o imenu z Grčijo. Ko so ga obsodili zaradi korupcije, je moral zbežati iz Makedonije, da se je izognil zaporni kazni. Ker mu je Orbánova vlada odobrila politični azil, zdaj ta avtokratski ubežnik uživa v madžarski gostoljubnosti.

Demokratično nazadovanje v srednji in vzhodni Evropi na široko odpira vrata škodljivemu vplivu Rusije, Kitajske in drugih avtoritarnih držav. To se ne sme prezreti.

––––––
Péter Krekó je tudi sodelavec programa Europe’s Futures fundacije IWM/ERSTE in pridruženi sodelavec inštituta JHU SAIS v Bologni.