Ugrabitev oblasti kot odgovor na covid-19 ogroža evropske ideale

Evropejci se moramo boriti z dvema virusoma, hkrati in enako odločno: medtem ko covid-19 napada naša telesa, še ena okužba ogroža naše ideale in demokracije.

Madžarski parlament je 30. marca 2020 sprejel zakon, ki vladi omogoča, da suspendira uveljavitev določenih zakonov, zanemari zakonske predpise in z dekreti izvaja določene izredne ukrepe praktično brez časovne omejitve.

Takšna koncentracija oblasti je brez primere v Evropski uniji. Njen namen ni boj proti covidu-19 ali njegovim gospodarskim posledicam, temveč odpira vrata vsakovrstnim zlorabam tako javnih kot zasebnih sredstev, ki so zdaj prepuščena na milost in nemilost nenadzorovane izvršne oblasti. Ta vrhunec desetletnega madžarskega drsenja v avtoritarnost je nevaren.

Dejansko smo z veliko zaskrbljenostjo celo zadnje desetletje opazovali, kako premier Viktor Orbán vodi svojo državo proč od evropskih pravil in vrednot. Ugrabitev oblasti kot odgovor na covid-19 je tako le novo, skrb vzbujajoče poglavje v dolgem procesu demokratičnega nazadovanja.



Politična opozicija, socialni dialog in svoboda govora so bili vztrajno utišani, številne univerze, kulturne ustanove, poslovne skupine in organizacije civilne družbe pa so utrpele hude posledice Orbánove avtoritarne vladavine.

Evropski parlament je te nedemokratične prakse analiziral in obsodil dvakrat: s poročilom Tavaresa leta 2013 in Sargentinijeve leta 2018.

Tisti, ki verjamemo v vrednote vladavine prava in demokratične vlade, ne moremo ostati križem rok. Unija tvega diskreditacijo svojih naporov za razvoj demokratičnih procesov, vladavine prava, transparentnosti, solidarnosti in socialnega dialoga ne le v vseh državah članicah, temveč tudi med državami kandidatkami.

Da bi se soočile s pandemijo, ki bo zaznamovala generacijo, morajo vse države EU sprejemati težke ukrepe, ki do določene mere omejujejo posameznikove državljanske pravice. Pa vendar morajo ti ukrepi ostati sorazmerni in upravičeni ter po naravi stvari začasni.

Vladanje z vladnimi dekreti brez jasne časovne omejitve je huda kršitev pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah ter Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Zato sta opozarjanje na nevarnost in sankcioniranje Orbánovega napada na demokracijo danes pomembnejša kot kadar koli.

Zato pozivamo vse deležnike – evropske in nacionalne ustanove, državljane in državljanke, civilno družbo in medije – da so, kolikor je le mogoče, pozorni. Čas je za široko mobilizacijo in kolektivno akcijo.

Pozivamo nacionalne medije, da posvetijo dnevnoinformativno pozornost položaju na Madžarskem. Prosimo jih tudi, da madžarskim državljanom – kot državljanom Evrope – namenijo prost dostop do vsebin kot vira pluralnih in neodvisnih informacij.

Evropsko komisijo kot varuha pogodb pozivamo, da se nemudoma odzove in sprejme sankcije, ki naj bodo sorazmerne z resnostjo tako nesprejemljive kršitve evropskih pravil in vrednot (»københavnski kriteriji«).



Covid-19 moramo premagati – in ga bomo! – z demokratičnimi procesi, transparentno akcijo in pluralnimi informacijami. Z obrambo teh vrednot bomo spodbudili kar največ prebivalcev Evrope in zagotovili, da bo naša skupna pot okrevanja uživala kar najširšo podporo.

Na koncu pozivamo vse evropske državljanke in državljane, da tega, kar se dogaja na Madžarskem, ne opazujejo kot nekaj zunanjega, temveč kot temeljno grožnjo našemu skupnemu interesu.

Čas je, da se vsi združimo v tem boju. Ne gre le za naše zdravje, gre za naše skupne ideale in za preživetje naše Unije in demokracij.

Mnenjski tekst je nastal na pobudo štirih članov nevladnega združenja CIVICO Europa:
Lazlo Andor, nekdanji evropski komisar
Guillaume Klossa, sopredsednik nevladnega združenja CIVICO Europa, publicist
Francesca Ratti, sopredsednica nevladnega združenja CIVICO Europa, nekdanja namestnica generalnega sekretarja evropskega parlamenta
Guy Verhofstadt, evropski poslanec, nekdanji predsednik belgijske vlade

Poziv, podprlo ga je več kot 50 podpisnikov, je danes sočasno objavljen v največjih evropskih časnikih.

Slovenski podpisniki: Mladen Dolar, Stojan Pelko, Majda Širca, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič

Med vidnimi podpisniki sta še Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik evropske komisije, in Jyrki Katainen, nekdanji finski premier in podpredsednik evropske komisije (2014-2019).