Končanje politike apartheida je ključno za rešitev

Medtem ko svet z grozo opazuje dogodke v Ukrajini, se politiki in javnost strinjajo, da je nujno zaščititi svetovni red, ki temelji na pravilih. Mednarodna javnost se je združila in podprla multilateralizem ter potrebo po upoštevanju mednarodnega prava in zaščito človekovih pravic. Samo tako bomo lahko dosegli napredek v vedno bolj razklani globalni pokrajini.

Obenem so nas omenjeni dogodki opomnili, da je mednarodna skupnost prevečkrat molčala, si zatiskala oči pred hudimi kršitvami mednarodnega prava in dopuščala nekaznovanost za resne zlorabe tudi v drugih okoliščinah in kontekstih. Varovanje mednarodnega pravnega reda pomeni, da se načela uporabljajo in izvajajo nediskriminatorno in dosledno.

Enaki standardi in predanost, s katero želimo zaščititi ukrajinske civiliste in s katero zahtevamo odgovornost za ruske kršitve mednarodnega prava, bi morali veljati v svetovnem merilu, torej tudi ko govorimo o izraelsko-palestinskem konfliktu.

Bistvenega pomena je, da soglasje mednarodne skupnosti glede nezakonitih in neetičnih ravnanj, ki se dogajajo že več kot pet desetletij, kolikor traja okupacija, predstavlja osrednji del evropske politike, ki poganja naš odnos z Izraelom. EU in njene članice kot temelj svoje bližnjevzhodne politike še naprej zagovarjajo rešitev dveh držav, ki bi temeljila na suverenosti in enakosti tako za Palestince kot Izraelce. A realne razmere v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih se premikajo v popolnoma nasprotno smer. Naša neodzivnost lahko ima za regijo daljnosežne posledice, prav tako lahko negativno vpliva na verodostojnost in učinkovitost evropske diplomacije v svetu.

Več zaporednih izraelskih vlad, tudi aktualna, je vedno znova jasno in glasno povedalo, da ne nameravajo ukreniti ničesar za končanje okupacije. V popolnem nasprotju z mednarodnim pravom je Izrael premestil na stotisoče izraelskih državljanov na okupirana ozemlja. Danes več kot 650.000 Izraelcev živi v nezakonitih naselbinah na Zahodnem bregu, tudi v vzhodnem Jeruzalemu. Te naselbine so bile ustanovljene in postavljene tako, da načrtno ločijo Palestince v nepovezane enklave, s tem pa uničujejo možnost preživetja bodoči palestinski državi. Uveljavil se je dvostranski pravni sistem, po katerem Palestincem, ki živijo pod vojaško oblastjo, in Izraelcem, ki živijo pod izraelskim civilnim pravom, niso omogočene enake pravice. Palestinci se vsak dan spopadajo s strukturirano represijo, z omejevanjem gibanja, odvzemom zemlje, uničevanjem domov, nadzorom in kršitvami osnovnih človekovih pravic, med njimi pravico do svobode izražanja in zbiranja.

Zelena luč največji prisilni premestitvi Palestincev

Čeprav se je ob lanski izvolitvi koalicijske vlade porajalo upanje o spremembah, se ti trendi nadaljujejo. Priča smo občutnemu porastu močnega in pogostega nasilja Izraelcev v naselbinah nad palestinskimi skupnostmi, ki ostaja nekaznovano. Poleg tega izraelsko obrambno ministrstvo zatira palestinsko civilno družbo, pri čemer je prepovedalo delovanje šestim najvidnejšim nevladnim organizacijam. Leta 2021 je po podatkih Združenih narodov Izrael uničil največ palestinskih stavb v zadnjih letih, zaseženo ali uničeno je bilo tudi rekordno število zgradb, financiranih s humanitarno pomočjo EU in njenih držav članic. Vse to je spremljalo bistveno povečanje števila naselbin na obrobju vzhodnega Jeruzalema, ki grozijo, da bodo razdrobile Zahodni breg na nepovezana območja.

Petega maja letos je izraelsko višje sodišče dalo zeleno luč za prisilno premestitev več kot tisoč državljanov Palestine v skupnosti Masafar Jata na jugu hribovja Hebron. Če se bo to res zgodilo, bo to največja prisilna premestitev na okupiranem ozemlju od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Umor novinarke Al Jazeere Shireen Abu Akleh, ko je opravljala svoje novinarsko delo, samo še poudarja vedno večje in vse bolj skrb vzbujajoče neupoštevanje osnovnih človekovih pravic in svoboščin Palestincev.

V zadnjih letih se vedno več izraelskih in mednarodnih človekoljubnih organizacij strinja s palestinsko civilno družbo, da je izraelska represija, še posebej na okupiranih območjih, vedno bolj podobna apartheidu. Temu pritrjuje pravna analiza, ki so jo predstavile organizacije B'Tselem, Yesh Din, Human Rights Watch, Amnesty International, posebna poročevalka Združenih narodov in klinika za mednarodne človekove pravice pravne fakultete univerze Harvard.

Izredno pomembno je, da mednarodna skupnost podpira dve državi, Izrael in Palestino, ter varno, demokratično in mirno sobivanje njunih prebivalcev. Skrajni čas je, da podporniki Izraela, vključno z EU in njenimi državami članicami, ponovno dokažejo predanost ideji dveh držav s tem, da od Izraela zahtevajo odgovornost za kršitev človekovih pravic in svoboščin Palestincev.

Ne vidimo druge možnosti kot to, da si priznamo, da izraelske politike in dejanja zoper Palestince na Zahodnem bregu, v vzhodnem Jeruzalemu in Gazi niso nič drugega kot zločin apartheida. Kolege v evropski politični skupnosti zato pozivamo, naj se nam pridružijo v zahtevah po ukrepanju, ki bo končalo te nepravične politike in omogočilo uveljavitev rešitve dveh držav.

Mogens Lykketoft, nekdanji danski zunanji minister in predsednik generalne skupščine ZN

Erkki Tuomioja, nekdanji finski zunanji minister

Ivo Vajgl, nekdanji slovenski zunanji minister

Hubert Védrine, nekdanji francoski zunanji minister

baronica Sayeeda Warsi, nekdanja britanska državna sekretarka