(GOSTUJOČE PERO) Produktivnost: zakaj je pomembna in kako jo izboljšati?

Veliko govorimo o gospodarski rasti, blaginji in boljšem življenjskem standardu. V središču teh pogovorov je pojem produktivnost. Toda kaj to pomeni? Preprosto povedano, produktivnost je, koliko lahko ustvarimo s tistim, kar imamo. Bolj produktivni ko smo, več lahko proizvedemo, več lahko zaslužimo in na koncu bolje živimo.

(GOSTUJOČE PERO) Umetna inteligenca spreminja svet. Slovenija ima priložnost

Zakaj tehnologija in oprema pomembno vplivata na produktivnost? Včasih so ljudje verjeli, da bolj ko nekdo trdo dela, več naredi. To je bilo res v preteklosti, ko so bili delavci odvisni predvsem od svojih rok. Toda v današnjem svetu so omejitve človeških zmogljivosti očitne – en človek ima omejeno energijo, čas in sposobnost. Tudi če se močno trudi, lahko naredi le toliko.

Večjo produktivnost zdaj omogočata predvsem tehnologija in oprema. Boljša orodja, stroji in avtomatizacija delavcem omogočajo, da opravijo več dela z manj truda. Pomislimo na kmetijstvo: pred sto leti so se kmetje zanašali na ročno delo in živino, zdaj uporabljajo traktorje, kombajne in avtomatizirane sisteme, ki jim omogočajo, da obdelujejo večjo površino zemlje hitreje in učinkoviteje. Ne gre za to, da bi kmetje delali več ur, ampak preprosto delajo bolj učinkovito, ker imajo boljša orodja.

Investicije v tehnologijo in opremo so ključne za rast produktivnosti, a podjetja potrebujejo spodbude za takšna vlaganja. Ena izmed pomembnih potez so davčne olajšave za investicije, kjer država podjetjem omogoči, da pri nakupu novih strojev, opreme ali tehnologije plačajo manj davka. Takšne olajšave so močna spodbuda za podjetja, da se odločijo za posodobitev svojih procesov, kar vodi v večjo učinkovitost in produktivnost ter spodbuja konkurenčnost na globalnem trgu.

Tomaž Erjavec. FOTO: Zz/Delo

Številne države povečujejo svojo produktivnost z avtomatizacijo. Južna Koreja vodi s 1012 roboti na 10.000 zaposlenih, sledijo Singapur s 730 roboti, Nemčija s 430 roboti, Japonska s 397 roboti in Kitajska s 392 roboti na 10.000 zaposlenih. V primerjavi s temi državami ima Slovenija 284 robotov na 10.000 zaposlenih, kar kaže na velik potencial za povečanje avtomatizacije in s tem produktivnosti.

Kako infrastruktura vpliva na to, kar lahko proizvedemo? Produktivnost ne pomeni samo, koliko izdelamo. Gre tudi za to, kako hitro izdelke lahko dostavimo do strank. Zato je infrastruktura, kot so ceste, železnice in pristanišča, tako pomembna. Če so stroški prevoza in distribucije visoki, bo naša produktivnost nižja, ker izdelki težje pridejo do trga.

Kitajska je to zelo dobro razumela. V zadnjih 30 letih so močno vlagali v infrastrukturo: gradili so nove avtoceste, hitre železnice in pristanišča. Zaradi tega lahko njihovi izdelki hitro in poceni pridejo do trgov po vsem svetu. To jim pomaga, da ostanejo konkurenčni.

Tudi v Sloveniji se dogaja nekaj podobnega. Po več kot štiridesetih letih pogovorov se je začel projekt gradnje drugega železniškega tira do Luke Koper, ki je ključna za uvoz in izvoz blaga v Sloveniji. Drugi tir naj bi bil končan do konca leta 2026, kar bo izboljšalo učinkovitost prevoza, zmanjšalo stroške in povečalo konkurenčnost naših podjetij na mednarodnem trgu.

Čeprav je pomembno izboljšati notranjo infrastrukturo, moramo kot država misliti tudi na povezave s preostalim svetom. Mednarodne in medcelinske letalske povezave so ključne za hitrejši prevoz blaga, poslovne sestanke, turizem in širitev na nove trge. Slovenija nima neposrednih letalskih povezav z nekaterimi najpomembnejšimi svetovnimi trgi, kot so ZDA, Kitajska in Indija. To pomanjkanje otežuje trgovino in poslovanje, saj morajo potniki in blago potovati prek drugih letališč, kar podaljša čas in poveča stroške.

Države, ki imajo več letalskih povezav, lahko hitreje sklepajo posle, dostavljajo izdelke in lažje sodelujejo na mednarodnih trgih. Če bi Slovenija lahko povečala svoje letalske povezave s ključnimi trgi, bi to močno pripomoglo k večji produktivnosti in gospodarski rasti.

Dodatno težavo predstavlja tudi pomanjkanje diplomatskega osebja. Slovenija ima na veleposlaništvih v ZDA, na Kitajskem in v Indiji skupaj manj zaposlenih kot samo ameriško veleposlaništvo v Sloveniji. Glede na velikost in potencial teh trgov bi morala Slovenija nameniti več virov in osebja za razvoj poslovnih odnosov in povečanje prisotnosti na teh ključnih trgih.

Toda produktivnost ni samo vprašanje tehnologije in infrastrukture – gre tudi za denar. Podjetja potrebujejo sredstva, da lahko vlagajo v nove stroje, zaposlujejo več ljudi in širijo svoje poslovanje. Zato je dostop do kreditov in tveganega kapitala (financiranje zagonskih podjetij in inovativnih podjetij) ključno.

Na tem področju se Slovenija spopada z nekaj izzivi. Čeprav ima dostop do kreditov za podjetja (51. mesto na lestvici), je količina domačega kreditiranja (krediti za podjetja kot delež BDP) relativno nizka – le okoli 41 odstotkov BDP, kar nas postavlja na 78. mesto v primerjavi z drugimi državami. To pomeni, da slovenska podjetja težje pridejo do potrebnega denarja za rast in razvoj.

(GOSTUJOČE PERO) Izobrazba in dialog kot ključa do prihodnosti

V primeru tveganega kapitala je podobno. Slovenija se po prejetih investicijah tveganega kapitala uvršča na 72. mesto glede na delež BDP, kar pomeni, da je financiranje inovativnih startupov in hitro rastočih podjetij omejeno. To je problem, saj so prav ta podjetja ključna za nove ideje, hitre inovacije in povečanje produktivnosti.

Za izboljšanje produktivnosti moramo vložiti v tri ključna področja:

Tehnologija in oprema: Povečanje produktivnosti zahteva nove stroje in tehnologijo, ki omogoča, da delavci opravijo več v krajšem času. Davčne olajšave za investicije so lahko učinkovita spodbuda za podjetja, da se odločijo za vlaganja v tehnologijo, vključno z avtomatizacijo in robotizacijo.

Infrastruktura in letalske povezave: Boljše ceste, železnice, pristanišča in več mednarodnih letalskih povezav z največjimi svetovnimi trgi omogočajo hitrejšo in cenejšo dostavo blaga.

Diplomacija in financiranje: Povečanje diplomatskega osebja na ključnih trgih, kot so ZDA, Kitajska in Indija, bi omogočilo boljše poslovne povezave. Domači krediti in tvegani kapital pa podjetjem omogočajo, da vlagajo v rast, razvoj in inovacije.

Če bomo kot država spodbujali bolj odprto finančno okolje, vlagali v tehnologijo, infrastrukturo in mednarodne letalske povezave ter podjetjem omogočili dostop do kapitala, bomo lahko povečali produktivnost in ustvarili boljši življenjski standard za vse.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.