Bo EU Orbanov napad na medije samo tiho spremljala?

Mojo jutranjo vožnjo do pisarne v Budimpešti vedno spremlja zvok Klubrádia, enega redkih neodvisnih madžarskih medijev. A moje navade poslušanja se bodo kmalu morale spremeniti. Ta radijska postaja, ki osvežujoče kritizira Viktorja Orbána, se je kot zadnja znašla na dolgem seznamu medijev, ki se bodo morali soočiti z ukinitvijo. Nacionalni urad za medije in komunikacijo (NMHH), državna agencija, odgovorna za distribucijo radijskih kanalov, je prejšnji mesec sporočila, da bo februarja 2021 ukinila licenco Klubrádiu in da bo frekvenca naprodaj.

Uradni vzrok je ta, da je postaja »večkrat kršila določbe Zakona o medijih«, ker je zamudila roke za poročanje Medijskemu svetu o sestavi svojih programov – vključno z natančnim razmerjem novic in madžarskih glasbenih oddaj. Postaja je za te manjše kršitve seveda plačala globe. Vendar še vedno ostaja sum, da pristojni organ te tehnične podatke izrablja za ukinitev medijskega sovražnika.

Klubrádió je interaktivna skupnostna radijska postaja, ki svetovne dogodke začini s humorjem, empatijo, včasih pa tudi s kančkom jeze. Resnici na ljubo mi njen program, ki se nagiba k levici, ni najbolj pri srcu, toda tisti, ki iščejo novice brez vladnega vpliva na Madžarskem, imajo zdaj bore malo izbire.



Večina madžarskih radijskih postaj se je preoblikovala v provladne »ventile«. Novice govorijo o vladnih dosežkih, ki jih prav tako prekinjajo vladni oglasi. Politične razprave ne obstajajo. Namesto tega poslušalce preplavijo propagandistični politični intervjuji in komentarji tako imenovanih »političnih strokovnjakov«, ki neutrudno omalovažujejo politično opozicijo. Provladni mediji svojim poslušalcem pošiljajo preprosto sporočilo: liberalni svet se je združil proti Madžarski – in samo Orbánova vlada lahko reši državo.

 NMHH, ki nadzira medijski in telekomunikacijski sektor, je bil ustanovljen leta 2010, potem ko si je Orbán v parlamentu izboril ustavno večino. Njen predsednik, ki ga je predlagal Orbán, je hkrati tudi predsednik Nacionalnega medijskega sveta, ki ima široko pristojnost za sankcioniranje vseh medijev. Sistem »dvojnega imenovanja« vladi dejansko omogoča nadzor nad Medijskim svetom, ki ga v celoti sestavljajo lojalisti vladajoče stranke. V zadnjem desetletju so madžarski mediji padli v roke državnega nadzora. Takrat je več radijskih postaj preprosto izginilo, druge pa so spremenile lastnike in politični profil. Danes ima velika večina radijskih poslušalcev na Madžarskem dostop samo do novic provladnih radijskih postaj.

Močna širitev provladnega medijskega imperija je postala opazna, ko je bilo po zadnji Orbánovi zmagi na volitvah leta 2018 kar 476 medijev – TV, radio, tisk in spletne novice – centraliziranih v en ogromen provladni medijski holding. Orbán je tej družbi podelil poseben status »nacionalnega strateškega pomena« in jo izvzel iz nadzora organa, pristojnega za konkurenco. Prejšnji mesec je evropska komisija to združitev navedla kot vzrok za »veliko ogroženost« pluralnosti madžarskega medijskega trga. Poročevalci brez meja so na svojem indeksu svobode medijev 2020 Madžarsko uvrstili na 89. mesto od 180 držav, kar je strm padec, odkar se je Orbán leta 2010 vrnil na oblast.



Preoblikovanje madžarskih medijev je sprožil prevzem neodvisnih medijskih podjetij v okviru »vladi naklonjenih« poslovnih interesov. Zadnji tak primer je bil prevzem Indexa, nekoč vodilnega madžarskega neodvisnega spletnega portala, pred nekaj meseci, kar je privedlo do odpovedi skoraj celotne redakcije portala. Provladni poslovnež, ki je sodeloval pri prevzemu Indexa, Miklós Vaszily, je leta 2014 pomagal spremeniti tudi priljubljeno neodvisno medijsko hišo Origo v provladno spletno stran.

Orbán je oborožil oglaševalske proračune ministrstev, vladnih agencij in državnih podjetij. Državno oglaševanje je usmerjeno v naklonjene medije, medtem ko so neodvisni mediji lačni teh sredstev. Zasebni oglaševalci so sledili zgledu državnih podjetij in favorizirali provladne publikacije. To je povzročilo bankrot več neodvisnih medijev, vključno s švicarskimi in nemškimi lastniki. Ko je te publikacije doletel stečaj, so jih odkupili lastniki, ki so naklonjeni vladi.

Leta 2019 je bilo 75 odstotkov državnih izdatkov za oglaševanje namenjenih provladnim medijskim podjetjem. Ta oglaševalska velikodušnost predstavlja od 60 do 70 odstotkov celotnega dohodka nekaterih provladnih medijev. Madžarski preiskovalni portal Átlátszó je ugotovil, da ko je delež medijskega prihodka od oglaševanja iz državnih virov presegel 30 odstotkov, je vladni vpliv postal zelo pomemben. Prihodki države iz oglaševanja provladnih medijskih podjetij so se od leta 2010 povečali za skoraj dvajsetkrat.



Kot odprti kritik Orbánove vlade je Klubrádio pred skoraj desetletjem izgubil prihodek iz oglaševanja in je bil prisiljen uvesti model množičnega financiranja. Če bi postajo utišali do februarja 2021, bi bil to še en žalosten korak dolgotrajnega postopka, ki na Madžarskem poteka že deset let.

Evropski politiki, predvsem Evropska ljudska stranka, v katero spada tudi Orbánova stranka Fidesz, so bili do zdaj tiho glede groženj zadnji madžarski radijski postaji, ki odkrito kritizira vlado. Nujno morajo raziskati morebitno zlorabo sredstev EU za spodkopavanje svobode in pluralizma medijev na Madžarskem, hkrati pa se zavzeti za neodvisno novinarstvo v državi. Sredstva EU bi morala biti namenjena gradnji skupne Evrope, ne pa spodkopavanju demokracije. Brez svobodnega in uravnoteženega tiska ni svobodnih volitev. Če bo Klubrádió ukinjen, ne bo trpela samo moja jutranja vožnja na delo. Evropa bo s tem pokazala, da se ne zavzema za svoje temeljne vrednote.
---
Zsuzsanna Szelényi je nekdanja madžarska političarka in strokovnjakinja za zunanjo politiko. Avtorica je svojo kariero začela v Fideszu, ki ga je v parlamentu zastopala med letoma 1990 in 1994.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.