Zmagovalec je doma pod Cankarjevim Klancem

Muhametsejda Aliriza je star 51 let in je tretja generacija slaščičarjev, ki delujejo prav na tem mestu, v starem delu Vrhnike. Slaščičarno je prevzel pred približno desetimi leti. Lokal je sicer ustanovil njegov dedek Berzat, letos praznujejo devetdeset let obstoja. Pravi, da so znani tudi po kremnih rezinah, ves čas imajo v ponudbi 25 vrst tort. Te krofe, ki so prepričali slaščičarsko zelo usposobljeno komisijo na tekmovanju, pa peče tudi sam, pa cela družina in ekipa, in sicer na bolj »orientalski način«, kot se je izrazil, po občutku. Preprosto pod rokami čuti, kakšno je testo; uporablja moko iz Žita in marelično marmelado iz Mercatorja. Krofe so letos začeli peči že pred novim letom, kajti niso del stalne ponudbe. Trenutno, v pustnem času, jih gre, oceni, nekaj tisoč in, ne, ne ve še, kako bodo ukrepali, če bo zmaga povzročila velikanski naval.

Ker je bilo lani na tekmovanje prijavljenih veliko popolnoma drugačnih krofov, so letos uvedli ločeni kategoriji, klasične in inovativne, je povedal direktor zbornice Fedja Pobegajlo, prav tako so ločili tiste, ki so jih spekli v gostinskih podjetjih, in druge, sicer maloštevilne, ki so jih poslali posamezniki. Vseh krofov skupaj je bilo letos več kot štirideset, lani nekaj več kot trideset.

Krof zmagovalec z Vrhnike Foto K. C.

Dosledno
od prvega do zadnjega

Na drugo mesto drugega tekmovanja za naj krof Slovenije se je uvrstil krof iz celjske slaščičarne Marelica, na tretje pa iz ljubljanske slaščičarne Maxi. Pa inovativni? Komisija je na prvo mesto postavila lahkoten in zanimiv krof, ki so ga spekli v novomeškem domu starejših občanov (DSO) in je vseboval pehtran, tako v testu kot v prelivu, pa imel je rahlo smetanasto sredico. Pehtran se je na tem tekmovanju pojavljal že lani, letos še večkrat, slaščičarji ga očitno razumejo kot lep slovenski dodatek. Je pa za pustne krofe nekoliko nepraktičen, ker svežega v tem času še ni. Na drugem mestu je bil lasciven krof iz Maxija, polnjen z odlično malinovo marmelado in vaniljevo kremo, po vrhu pa oblit z belo čokolado, posuto s sušenimi malinami – v obliki srčka bi se zaljubljenci zanj ob valentinovem prerivali v dolgih vrstah. Najbolj eleganten, najbrž kar med vsemi, pa je bil tretjeuvrščeni, posut s sladkorjem, ki je bil najbrž aromatiziran in pobarvan z vinom ali grozdnim sokom, a se je razdišal – ni pa se razdišal nadev, grozdna marmelada iz jurke. Zanimivo, da je komisija spregledala živo rdeč krof iz Ptujskih pekarn in slaščičarn (barvilo iz rdeče pese) s polnilom, ki mu je bil dodan čili. Kupci ga verjetno bodo opazili.

Komisija (z leve): Urška Strnad, vodja gostinstva GP Trojane, Alma Rekić in Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Foto K. C.

Komisija je dosledno in po popolnoma enakem postopku ocenila vse od prvega do zadnjega krofa: opisala njegove značilnosti (ali je spodaj in zgoraj enakomerno pečen, ali je že na pogled masten, mehurčkast), ga prerezala, ocenila strukturo (je puhast ali gumijast, barvo in videz marmelade), na koncu pa vse še poskusila. Pol ocene je prispevala tehnična izvedba, pol pa seveda okus. Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, je bil predsednik komisije: »Letos so bili krofi bolj dovršeni kot lani. Pri prvih petnajstih je bila struktura testa odlična, pri preostalih je tu in tam malo zanihalo; kar nekaj jih je imelo luknje, imenujmo jih dodatne odprtine za polnilo (smeh). Zdeli so se mi tudi lepše zapečeni, kar je pač prva stvar, na kateri se pri krofu ustavi oko. Krofi so bili tudi manj mastni. Marmelade: iskali smo tiste brez dodatnih arom, mi jim rečemo parfumi, ki so hitro moteči, pri nekaterih domačih se pojavlja priokus zapečenosti. Naleteli smo na nekaj primerov zgoščevanja marmelade, da je bila čisto trda, pa po drugi strani džemov, ki so bili preveč zmešani. Moja splošna ocena je, da krofe znamo speči, in tudi konkurenca se mi je zdela močna, čeprav komisija med ocenjevanjem niti ne ve, kdo je poslal, kajti vsi krofi so za nas označeni le s številkami.«

Najboljšega so spekli v starem delu Vrhnike, pravzaprav v soseščini Cankarjeve hiše. Na fotografiji (z leve) Berzat Aliriza, Muhametsejda Aliriza in Medin Aliriza. Foto osebni arhiv

Kje je trojanski?

Prvo vprašanje vsakega je, kje je trojanski krof. Niso ga poslali, ker so imeli svojo predstavnico v komisiji. Urška Strnad je vodja gostinstva GP Trojane in pravi: »Ker se na napakah učimo, sem dobila marsikatero idejo, kaj lahko izboljšamo pri naših krofih, zlasti ko gre za okus. Okusi so me presenetili in ti so pomembni, ko se krof ohladi, takrat šele zares stopijo na plano. Pogrešala pa sem več domačih marmelad in več naravnih sestavin. Vedno in povsod me zmoti uporaba umetnih barv, zdaj v času, ko vsi ves čas poudarjamo naravnost.« Alma Rekić pa je dodala, da ji bodo s tokratnega tekmovanja ostali v spominu okus pehtrana in barve, pa tudi nekateri slaščičarski dodatki, ki jih ravno ne obožuje. »Osebno so mi bolj pri srcu krofi, ki so lahko na pogled nepopolni, potem pa me osvojijo s popolnim okusom,« pravi Rekićeva, v spominu televizijskih gledalcev zasidrana kot nekdanja sodnica Masterchefa.

Ocenjevanje pustnih krofov, KULT 316 PRUŠNIKOVA 74, 22.2.2022 Foto Črt Piksi