Skrivnosti najboljšega slovenskega krofa

»Neverjetna gneča pred lokalom. Nisem verjel, da bom videl kaj takega,« se je čudil Borut Jakič, vodja kuhinj v portoroških hotelih LifeClass. Njihov klasični ročno izdelani krof je namreč zmagal na prvem tekmovanju za najboljši krof Slovenije, ki ga je pripravila Turistično gostinska zbornica. Včeraj dopoldne mu je že bilo jasno, da ne bodo prišli skozi z dvesto krofi na dan kot v prejšnjih pustnih sezonah. Najbrž niti s štiristotimi, kot je popravil številko. Ker smo Slovenci zares mahnjeni na to vrsto cvrtja, je pred vrati stojnice na portoroški promenadi in v slaščičarni Café Central do torka ­pričakovati vrste.




Kakšen je torej najboljši krof Slovenije? Težak je 100 gramov, je povedal Jakič. Polnjen je z marelično marmelado, ki so jo v tej slaščičarski delavnici skuhali posebej za krofe in jim je bo verjetno zmanjkalo, saj niso vedeli, da bodo zmagali in povečali proizvodnjo za več kot sto odstotkov. Moka je bela, namenska, Mlinotestova, je pojasnil Jakič, in, kar bo presenetilo sleherno gospodinjo, na kilogram moke dajo samo dva rumenjaka, kar je bistveno manj, kot nam velevajo običajni recepti. Še nekaj je pomembno, opozorijo: temperatura cvrtja. Pri njih za popoln rezultat cvrejo na 160 stopinj Celzija. Krofe trenutno delajo tri slaščičarke, vse ročno, ta posladek pa je pri njih na voljo samo v času pusta, v torek bo konec – najbrž tudi zato do zdaj nismo niti vedeli, da se ta ugledna slaščičarna s tem sploh ukvarja.

Kje so trojanski?

Recept je v slaščičarski delavnici že dolgo, prinesla ga je starejša kuharica, je povedal Jakič. V vseh teh letih so ga malo spreminjali, a ne preveč, kajti pokazalo se je, da ljudje pri krofih najbolj cenimo klasiko. Kar pa ne pomeni, da si ni mogoče nič novega izmisliti: čeprav prodajo 80 odstotkov krofov z marelično marmelado, imajo v ponudbi še zares unikatno inačico, s polnilom iz oljke štorte in kandirano limono. Postopek je kar težaven, saj je treba oljke zaradi grenkobe trikrat skuhati, pa še potem se ne moreš čisto zanesti na okus: tudi ta krof so namreč poslali na tekmovanje, pa se ni dobro odrezal, skoraj čisto pri dnu točkovanja ga najdemo, aroma pikantnega olja se je le preveč razlezla po testu. Jakič meni, da bi se ljudje bolj odločali za drugačna ­polnila, če bi delali manjše krofe in prodajali skupaj po tri različne, na primer. Ko pa kupiš samo enega, se pustolovski duh pri kupcu rad umakne strahu, da ne bi bil zadovoljen – ter izbere preverjeno in pričakovano klasiko.
Njihov klasični krof je dobil največ točk med vsemi na tekmovanju, ocenjevali pa so videz in splošni vtis, torej ali že na pogled izdelek vzbuja tek, prožnost testa, primernost cvrtja ter polnilo, tako količino glede na ­velikost krofa kot videz. Drugo mesto je zasedel krof iz Term Banovci, tretje pa sta z enakim številom točk delila BIC Ljubljana, Živilska šola – pekarstvo ter Kavarna in slaščičarna Maxi.



Tu bralec že menca od nestrpnosti, na katero mesto med 33 prijavljenimi so se uvrstili najznamenitejši. Odgovor: Trojan ni bilo na seznamu prijavljenih, druga ljubljanska legenda, Slon, se je uvrstila nekje na zlato sredino lestvice.