Zakaj Oppenheimerja (še) ni v japonskih kinematografih

Šestega avgusta 1945 ob 8.15 so Američani nad Hirošimo prvič v zgodovini človeštva sprožili atomsko bombo. Tri dni pozneje je ista usoda doletela tudi Nagasaki. Množično uničenje je bilo takojšnje, umrlo je približno 200.000 ljudi, večina civilistov, Japonska je kapitulirala in s tem je bilo konec druge svetovne vojne. Julius Robert Oppenheimer je kot eden najpomembnejših znanstvenikov tistega časa le nekaj let prej sprejel vodenje strogo zaupnega projekta Manhattan, v okviru katerega so v skrivnem laboratoriju sredi puščave Nove Mehike izdelali atomsko bombo. Oppenheimer je bil po bombardiranju sprva heroj, nekaj let zatem pa zaslišan pred komisijo, kar predstavlja zajeten del filmske zgodbe. Po mnenju režiserja Christopherja Nolana je Oppenheimer najpomembnejša osebnost sveta. »Ko je sprostil atomsko moč, nam je dal moč, da se uničimo, in to je spremenilo človeštvo,« je izjavil za New York Times. Sicer je v več intervjujih poudaril, da ga je pritegnila napetost Oppenheimerjeve zgodbe, zlasti nepovezanost med veseljem, ki ga je fizik občutil ob uspehu testa, imenovanega Trinity, in grozo, ki je nastala po pravem bombardiranju.

Oppenheimer in Einstein (oba vidimo skupaj tudi v filmu) sta po vojni živela in delala v Princetonu v New Jerseyju, po nekaterih zgodovinskih virih sicer nista bila posebej tesna prijatelja. FOTO:  Wikipedija

Orožje kot pop kultura

Že pred svetovno premiero Oppenheimerja (21. julija, na isti dan kot Barbie) so začele krožiti govorice, da je film na Japonskem prepovedan, kar sicer ni bilo res, a še do danes največji japonski distributer hollywoodskih filmov ni objavil datuma premiere. Kot poročajo različni svetovni mediji, je film na Japonskem sprožil številne kritike in polemike, češ da slavi očeta atomske bombe in da je s filmom razvoj orožja postal del fenomena pop kulture. Prav tako Japonce moti, da v filmu ni japonskih žrtev orožja, ki ga je ustvaril Oppenheimer.

Film je oživil spomine na drugo svetovno vojno in eksplozije atomske bombe. FOTO:  Wikipedija

»Medtem ko film kaže krivdo znanstvenika zaradi uporabe orožja, ki ga je pomagal ustvariti, ne pokaže resnično, kaj se je zgodilo pod gobastim oblakom,« je po poročanju portala Axios novinarka Keiko Cujama izjavila za Kyoto News. »Ne spomnim se nobenega drugega genocida, ki je tako priljubljen v pop kulturi in tako karikiran,« pa je dodala Juki Mijamoto, profesorica etike na chicaški univerzi DePaul in potomka hibakuš, ljudi, ki so preživeli jedrski napad. Studio Warner Brothers se je moral opravičiti za objave memov Barbenheimer (denimo Barbie s pričesko v obliki gobastega oblaka, ki se nanaša na atomsko eksplozijo), ki so jih izdelali oboževalci na podlagi dejstva, da filma tako rekoč z roko v roki osvajata gledalce po vsem svetu. Čeprav gre večinoma za satire, so številni Japonci užaljeni in jezni.

Na družbenih omrežjih se je pojavila celo peticija proti #Barbenheimer in potem njena nasprotnica #NoBarbenheimer, kar pa sicer ni ustavilo japonskih gledalcev, da ne bi še naprej hodili v kino gledat »sijočo in zabavno« Barbie.