Za hrano, ki jo zavržemo, porabimo za tri Ženevska jezera vode

Zaradi hrane, ki ni varna, po svetu vsak dan zboli 1,6 milijona ljudi, na prebivalstvo preži več kot dvesto bolezni, ki so povezane s hrano in bi jih bilo mogoče preprečiti, je ob današnjem svetovnem dnevu varnosti hrane opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Posvet, ki so ga ob tem pripravili v državnem svetu, je med drugim znova razgalil pereči problem: medtem ko milijoni ljudi še vedno stradajo, kar tretjina proizvedene hrane konča med odpadki.

V središču petega svetovnega dneva varnosti hrane so bili živilski standardi, na kar se je navezoval moto posveta, Živilski standardi rešujejo življenja, s katerim so zaznamovali tudi 60. obletnico komisije Codex Alimentarius (CAC), organa, ki pripravlja mednarodne standarde na področju varnosti in kakovosti hrane.

Hrana, ki je eden temeljnih pogojev za življenje človeka, je namreč zanj še vedno lahko smrtno nevarna. Po zaužitju okuženih živil vsako leto na svetu umre 420.000 ljudi, otroci, mlajši od pet let, nosijo kar 40 odstotkov bremen teh bolezni. Ali drugače: vsak dan zaradi bolezni, povezanih s hrano, umre 340 otrok, ki niso dopolnili niti pet let.

Eno jabolko, 70 litrov vode

Medtem ko si je v zahodnem svetu izobilja težko predstavljati pomanjkanje hrane, kvečjemu imamo nasproten problem, je, kot kažejo podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, še vedno 820 milijonov ljudi, ki je nima dovolj, več kot 1,6 milijarde pa jih trpi zaradi podhranjenosti. Pri tem vzbuja skrb zlasti podatek, da več kot tretjina hrane, ki jo proizvedemo na svetu, nazadnje konča med smetmi. Zato so Združeni narodi pred osmimi leti sprejeli cilj, da je treba do leta 2030 izgubo hrane in količino tiste, ki konča med odpadki, prepoloviti. »Do takrat je samo še sedem žetev,« je na posvetu opozorila Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Sloveniji spremljamo podatke o odpadni hrani, nimamo pa jih o izgubi, torej o hrani, ki jo izgubimo od primarne proizvodnje do trenutka, ko pride na trg. »Zavedati se je treba, da pridelana hrana, ki je ne zaužijemo, nosi odtis vseh predhodnih postopkov, od pridelave in dobave do prodaje in priprave, ima pa tudi številne okoljske, družbene in gospodarske posledice,« je poudarila Tadeja Kvas Majer. Veliko pove že podatek, da za pridelavo enega samega jabolka potrebujemo 70 litrov vode, za skodelico kave 140 litrov, za hamburger celo 2400 litrov. »Za hrano, ki jo na globalni ravni vsako leto zavržemo, torej tretjino pridelane, potrebujemo za tri Ženevska jezera vode.« Ta količina se proizvede na 28 odstotkih vseh kmetijskih površin.

Po podatkih iz leta 2021 smo v Sloveniji ustvarili več kot 140.000 ton odpadne hrane ali 68 kilogramov na prebivalca, od tega je bilo slabih 40 odstotkov še užitne. Največ, 53 odstotkov, odpadne hrane je po podatkih statističnega urada v omenjenem letu nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri sami proizvodnji. Kljub vsemu je Slovenija v primerjavi z evropskimi državami na repu lestvice in ima torej še najmanj odpadne hrane, je dodala Tadeja Kvas Majer.

Strategije, akcijski načrti, kodeksi ...

Predstavnica ministrstva je navedla kar nekaj aktivnosti, ki naj bi vodile do zmanjšanja te količine, med drugimi je to strategija Od vil do vilic, ki vsebuje ukrepe za zagotavljanje trajnostne proizvodnje, trajnostne predelave in trajnostne porabe, prav tako za zmanjšanje količine zavržene hrane. Med zadnjimi je predlog prenove datumskih označb živil, ki pa še ni sprejet. »Potrošniki zaradi nepoznavanja rokov uporabe živil velikokrat zavržemo tudi tisto, česar ne bi bilo treba,« je dejala. Pomembna je predvsem razlika med označbama porabiti do in uporabno najmanj do. Prva velja za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva, torej meso, ribe, mleko, mlečni izdelki ... Medtem ko ta živila po navedenem datumu niso več varna, pa tista, ki so označena z uporabno najmanj do, še lahko pojemo. Živilo je ob pravilnem hranjenju morda izgubilo nekatere kakovostne parametre, je opozorila govornica, je pa še vedno varno, denimo solata. »Živila s pretečenim rokom so lahko užitna, vendar morajo biti v trgovini ustrezno označena. Pomembno je, da se tega zavedamo tudi v gospodinjstvu.«

Pred dvema letoma je bil sprejet kodeks odgovornega poslovanja in trženja (med zaveze sodi skrb za zmanjševanje količin odpadne hrane), a ga je do zdaj podpisalo le eno podjetje, in sicer Panvita. Predlanskim je bila sprejeta še strategija Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki ji sledi akcijski načrt z dvema ciljema: prepoloviti količino odpadne hrane in predvsem v družbi spremeniti odnos do hrane.

Vpliv embalaže na zdravje

Na varnost živil lahko pomembno vpliva tudi embalaža, pa je opozorila Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri tem ni pomembno le, da ta ne sme ogrožati zdravja, prav tako ne sme spreminjati sestave živila​. Resnici na ljubo noben material ni povsem inerten, je dejala predstavnica NIJZ, posebej pa je omenila dva, ki v zadnjem času vzbujata največ pozornosti, to sta bisfenol A (BPA) in stiren. Prvi se uporablja pri izdelavi polikarbonatne plastike, najdemo ga denimo v premazih nekaterih pločevink in tudi v recikliranem papirju. Njegov najbolj kritičen učinek je na imunski sistem, zato je evropska agencija za varnost hrane (EFSA) leta 2015 postavila začasno oceno o sprejemljivem dnevnem vnosu, ki je bila 4,4 mikrograma na kilogram telesne teže na dan, toda po novih študijah jo je bistveno znižala, in sicer na 0,2 nanograma na kilogram telesne teže. Evropska komisija se na to še ni odzvala in določila novih ukrepov, je dodala Viviana Golja.

Stiren vsebujejo plastični lončki, v katerih so denimo mlečni izdelki, in tisti, ki jih dobimo v avtomatih za kavo, prav tako posoda multipraktikov in podobno. Polistiren v uredbi o plastiki, kot je dejala predstavnica NIJZ, nima omejitve, toda zadnje raziskave so pokazale, da ni tako nedolžen, kot so nekoč mislili. »Mednarodna agencija za raziskave raka je ugotovila, da pri vdihavanju stirena lahko pride do genotoksičnosti,« je navedla predstavnica NIJZ. EFSA zdaj nove študije še proučuje, prav tako genotoksičnost pri oralnem vnosu, zato so omejitve zelo verjetne.

Plastika je seveda zelo problematična tudi z okoljskega vidika. EU si prizadeva, da bi je vse več reciklirali, a tu še vedno nimamo odgovorov na vprašanje, ali je ta plastika varna, je med drugim še omenila predstavnica NIJZ. Najboljša rešitev je zato čim manj embalaže.

Da sta zdravje človeka in zdravje okolja odvisna od tega, kako ravnamo od vil do vilic, je opozoril tudi Janez Posedi, direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in spomnil na pomen novih tehnologij in z njimi umetne inteligence, ki bo prav gotovo vplivala tudi na to področje.

Predsednica strateškega sveta za prehrano Nataša Fidler Mis pa je poudarila, da prehrana Slovencev precej odstopa od zdravstvenih priporočil, pojemo namreč preveč živil živalskega izvora in premalo tistih rastlinskega izvora. »Pri moških, starih od 18 do 64 let, količina zaužitega mesa in mesnih izdelkov za šestkrat presega nova priporočila, prijazna do planeta, ki so bila objavljena v reviji Lancet,« je dejala. Prehod na bolj zdravo in bolj trajnostno prehrano je zato po njenih besedah odločilno vprašanje 21. stoletja. »Podnebna kriza je hkrati zdravstvena kriza, in če ne bomo spremenili pridelave hrane in prehranskih navad, ne bomo izpolnili ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in glasgowskega dogovora.«