Vojaška karavla kot butična počitniška hiša

Sto metrov nad Valvasorjevim domom pod Stolom je vse od 50. let preteklega stoletja stala vojaška karavla. Od nakupa v 70. letih jo je družina Tomše uporabljala kot počitniški objekt, s prihodom nove generacije pa so jo popolnoma revitalizirali.

V smeri Žirovnice proti Završnici, mimo Završniškega jezera, vodi cesta proti znameniti gorski koči, znani kot planinsko izhodišče za najvišji karavanški vrh, pa vse do počitniške hiše, ki stoji namesto nekdanje vojaške postojanke. A kot povesta lastnika, zakonca Tomše, je cesta od tam naprej skrita in malce težje dostopna, kajti gre za zaščiteno območje Nature 2000.

Sto metrov nad Valvasorjevim domom pod Stolom je vse od petdesetih let preteklega stoletja stala vojaška karavla. FOTO: osebni arhiv

Hiša, katere prenovo so začeli leta 2019, je skoraj v celoti dokončana, »nekaj detajlov je treba dokončati le še v njeni notranjosti«, pove Nataša Tomše, ki je v sodelovanju z arhitekturnim birojem Suhadolc arhitekti vodila zasnovo hiše, po tem, ko so na občini Žirovnica s konstruktivnim sodelovanjem spremenili občinski prostorski načrt, ki jim je omogočil postavitev novega objekta s stanovanjsko namembnostjo in ne več vojaško. Na žalost pa stare hiše kljub prvotni želji niso mogli ohraniti.

»Kljub trudu, da bi obdržali obstoječo kamnito hišo z zanimivim kamnitim zidom, se je hitro izkazalo, da se je v enem od vogalov za skoraj petdeset centimetrov posedla, kar pomeni, da bi morali zid nekako dvigniti. To pa v praksi ni bilo izvedljivo,« pojasnjuje arhitekt Matjaž Suhadolc.

Kamnita skala

»Gre za alpski tip hiše, upoštevajoč tradicionalni gabarit podolgovate podeželske hiše, z etažnim pritličjem in mansardo, pri čemer je mansardna etaža po tlorisu daljša od pritličja,« pojasnjuje Suhadolc. To pomeni, da ima objekt relativno dolge napušče, kar pa ima na dotični lokaciji veliko prednosti. »V napuščih so spalnice, ki so zaradi tega bolj prostorne, prostor pod napuščem pa poleti ponuja varno zavetje sence, ob tem, da pozimi dopušča, da sonce prodre globoko v prostor, ga osvetli in greje. Ker je na tem območju toliko sonca, smo se bali, da bi se hiša pregrevala, zaradi česar smo se tudi odločili narediti nekoliko daljše napušče,« dodaja sogovornik.

Izvedba projekta je bila zahtevna predvsem zaradi višinske lege in ozkih dovoznih poti. FOTO: osebni arhiv

V pritličju je prostorna kuhinja z dnevnobivalnim delom s kaminom, ki je povezan z jedilnico v odprt, prostoren in zračen prostor z izhodom na teraso in čudovitim razgledom proti karavanškemu vrhu in na drugi strani proti Bledu. V spodnjem prostoru je tudi minimalističen spa s savno in prostorom za ležalnike, ki je od glavnega bivalnega dela nekoliko umaknjen, da omogoča zasebnost uporabniku. V prvem nadstropju oziroma mansardi so tri prostorne spalnice in dve večji kopalnici, nekatere imajo tudi kad in neposreden pogled na vrh Stola.

V prvem nadstropju so tri prostorne spalnice in dve večji kopalnici, nekatere imajo tudi kad in neposreden pogled na vrh Stola.

Hiša se lepo umešča v primarni prostor in docela spoštuje značilnosti lokalne arhitekture in krajine. Umestitev je natanko tam, kjer je bil nekdanji objekt. Kot pove Suhadolc, so poskrbeli tudi za to, da so material iz nekdanjega objekta v celoti porabili pri novi gradnji, in sicer so z njim zasuli klet in deloma povečali umetno zasuto teraso – ta je bila zasuta v določenem delu že prej, ko je bil to vojaški objekt. »S tem je bila kamnita skala, iz katere je bila narejena vojaška postojanka, vrnjena v okolje.«

Objekt je bil vse do prenove v surovem stanju, brez vseh inštalacij, razen elektrike, ki je speljana iz planinskega doma prek transformatorja in vode iz bližnjega izvira. Zdaj ima na podlagi vseh za to potrebnih dovoljenj hiša tudi svoje vodno zajetje pa tudi svoj vodni zalogovnik, kamor se zbira deževnica, če se v poletnih mesecih vodni vir izsuši, pove sogovornik. Ogrevanje je urejeno s toplotno črpalko in talnim gretjem v obeh etažah, hiša pa ima tudi komunalno čistilno napravo. »Gre za popolnoma enake rešitve, ki so potrebne, ko govorimo o gradnji hiše v primestnem okolju,« pravi.

V pritličju je prostorna kuhinja, ki je povezana z jedilnico v odprt, prostoren in zračen prostor z izhodom na teraso.

Počitniška hiša ima betonske temelje, konstrukcijski elementi pa so iz CLT-plošč – križno lepljeni smrekovi konstrukcijski paneli v izvedbi slovenskega podjetja Lesoteka. Masivni les prevladuje tudi v notranjosti, kuhinja v črni barvi pa spominja na tako imenovane črne kuhinje. Zaradi lokacije je bila gradnja dražja kot sicer, pove Suhadolc, saj je bilo treba ves material pripeljati na 1250 metrov nadmorske višine po kolovozu. Kot največji izziv izpostavi dejstvo, da so pod stopnice spravili celotno strojnico z vsemi sistemi; od prečiščevanja vode do zalogovnika s toplo vodo, toplotno črpalko, s čimer so lahko celotno površino hiše namenili normalni bivanjski rabi. »Hiša je zelo dobro toplotno izolirana, že sama lesena konstrukcija ima dober izolativni učinek, dodatno pa je za izolacijo poskrbljeno še z mineralno volno tako na strehi kot v fasadi. Objekt ima sončno lego in je kljub višini večji del dneva obsijan s soncem.«

Zasebni objekt za izbrane goste

Okolica se bo še renaturalizirala, kar pomeni, da bo okoli nje vse zatravljeno in zaraščeno. Končni cilj je, pravi Suhadolc, da se hiša čim bolj umesti v okolico. V okolici ne bo nobenih tlakovanih površin, razen tistih pod napušči. V načrtu sta še kakšen vodni motiv in kotiček za branje, tudi dovoz za avtomobile bo samo s kolesnicami.

Notranjost sta lastnika opremila sama, ohranila sta kar nekaj starih elementov pohištva.

Notranjost sta lastnika opremila sama, brez pomoči arhitektov. Ohranila sta kar nekaj starih elementov pohištva, pri čemer sta nekatere obnovila, druge obdržala v prvotni obliki; dve večji mizi v kuhinji in shrambi ter tudi manjše kavne mize. Stari porcelan, pribor in posode pa služijo kot okrasni elementi.

V celoti gre za zaseben počitniški objekt, ki bo morda v prihodnosti sprejel tudi izbrane goste. »Izkazal se je kot odličen delovno-počitniški objekt za nas in našo razširjeno družino z že skoraj odraslimi otroki in prijatelji. Uporabljamo jo za vikend oddihe kot tudi za delo in učenje od doma,« pojasnita zakonca Tomše, ki si želita, da bi družina skupaj s prijatelji čim več dni lahko preživela v prenovljenem kotičku neokrnjene narave.