Pred dvema letoma je hrvaški tisk še na začetku aprila trepetal in ugibal, ali je dolgoletni ljubezni prišel konec, saj pernatega snubca ni in ni bilo k družici, letos pa tovrstnih ugibanj ni bilo. Pohitel je in tisk že navdušeno piše, da sta se zaljubljenca takoj po vnovičnem snidenju lotila opravila, ki vodi do novih jajc.
Govora je o že mednarodno slavnem paru štorkelj v Slavoniji. Nesrečno samico Maleno je že pred četrt stoletja, leta 1993, rešil zdaj upokojeni šolski hišnik
Stjepan Vokić iz Brodskega Varoša. Nekdo jo je ustrelil in četudi je okrevala, ne more leteti. Odtlej živi na gnezdu, ki ji ga je uredil Vokić, ki zanjo lovi ribe in nabira vejevje za gnezdo. Ker Malena ne more odleteti na južno poloblo, ji je zimsko gnezdo spletel še v garaži.
Tako je bilo več let, zatem pa se je Maleni pridružil samec, ki sedaj slovi z imenom Klepetan. Kot druge štorklje prebije zime na južni polobli, na jugu Afrike, a se sleherno pomlad vrača k Maleni. Letos je bilo to že sedmnajstič. Pohitel je in prehitel začetek koledarske pomladi. Razdaljo 13.000 kilometrov je premagal prej kot običajno, Vokić mu je za dobrodošlico serviral kak kilogram mesa.
Seveda ima par, ki ima že okoli 50 potomcev, nešteto občudovalcev, ki cenijo izjemno Vokićevo skrb za živalco, v preteklosti žrtev človeka. Par štorkelj spremlja nešteto ljudi, ne le na Hrvaškem, ima pa tudi profil na Facebooku.
Ko se Klepetan vrne, tisk preplavijo ustrezno navdušeni naslovi:
Čudo v Brodskem Varošu,
Ta samec štorklje je bolj romantičen od vašega moža ali
Ameriko ganila zgodba o priljubljenih hrvaških štorkljah.
Komentarji