Neomejen dostop | že od 9,99€
Westminstrska opatija, v kateri bodo čez mesec dni okronali kralja Karla III. s soprogo Camillo, je vernikom in turistom že sporočila, da med 25. aprilom in 7. majem zanje zapira svoja vrata, ponovno jih bo odprla 8. maja. V tej londonski znamenitosti tik ob parlamentarni palači in Big Benu so za javnost, ki bo iz te kronske cerkve drugič v zgodovini ta za Združeno kraljestvo veliki dogodek lahko spremljala prek televizijskih sprejemnikov, pripravili kar nekaj posebnosti.
Čez teden dni bodo v opatijski Chapter House, kjer so menihi nekoč molili, brali pravila svetega Benedikta in razpravljali o delovanju samostana, odprli razstavo ilustracij o ključnih elementih obreda kronanja. Chapter House sicer slovi tudi kot zibelka angleškega parlamenta, saj se je tam sredi 13. stoletja zbral kraljev veliki svet, v 14. stoletju pa nekaj let sestajal spodnji dom parlamenta.
Medtem je že zmanjkalo prostih mest za vodene oglede, imenovane Cerkev in krona, na katerih bodo julija predstavljali povezave opatije s kralji in zgodbe o kronanjih ter obiskovalcem omogočili, da se približajo dvema kraljevima svetinjama: prestolu, najstarejšemu kosu pohištva v Združenem kraljestvu, ki še vedno ohranja svojo prvotno funkcijo (na njem je bilo od leta 1308 ustoličenih 26 monarhov), ter mozaiku pred visokim oltarjem, kjer že 700 let potekajo kronanja in bodo okronali tudi Karla III. s Camillo.
Ta kos barvitega tlakovanja slovi kot najboljši ohranjeni primer redke vrste mozaika, imenovanega cosmati po italijanski obrtniški družini, ki se je za to specializirala. Če si ga je bilo doslej mogoče ogledati samo s stopnic visokega oltarja, se bodo udeleženci vodenih ogledov tokrat prvič v zgodovini lahko čezenj sprehodili – v nogavicah.
Mozaik je bil od 70. let 19. stoletja pokrit s preprogo, dokler ga niso leta 2010 očistili in konservirali, dekan pa ga je ponovno posvetil bogoslužju. A tudi ob prejšnjih kronanjih – tako Elizabete II. leta 1953 kot prej njenega očeta kralja Jurija VI. leta 1937 – je bil prekrit s posebno preprogo. Ob tokratnem kronanju pa bo viden.
Mozaik je bil izdelan leta 1268 po ukazu kralja Henrika III., ki je leta 1245 začel znova graditi opatijo Edvarda Spoznavalca v tedaj novem gotskem slogu. V tehniki opus sectile (rezano delo) so ga naredili rokodelci, ki so prišli iz Rima, ter se razlikuje od starorimskih in srednjeveških mozaikov, ki so bili iz kvadratnih kamenčkov enake velikosti.
Tudi oblikovno je abstrakten in drugačen od drugih tlakov iz 13. stoletja v opatiji. Z uganko, ki sešteva življenjske dobe različnih živali, vključno s psi, konji, ljudmi, jeleni, krokarji, orli in kiti, mozaik celo napoveduje konec sveta, trajal naj bi 19.683 let. Po edini srednjeveški razlagi naj bi to imenitno tlakovanje simboliziralo svet oziroma vesolje in njegov konec.
Navadnim smrtnikom je na voljo še en »košček« mozaika: motive iz njega povzemajo srebrni in emajlirani uhani ter šal, ki so v prodaji v spletni trgovini opatije, a tudi ti so nekateri že razprodani.
Vse do 31. julija v kavarno in bistro Westminstrske opatije Cellarium Café and Terrace vabijo na priložnostni obed z izborom slanih jedi, kolačkov tort in popoldanskim čajem za 32,50 funta (okoli 36 evrov). Sledili so kraljevi strasti do trajnosti, pripravljajo ga iz živil britanskega izvora, s katerimi so zagotovili prefinjeno ravnovesje svežih, sezonskih, sladkih in slanih sestavin, so zapisali.
Sicer pa bo kronanje tako kot mnoge minule kraljeve dogodke mogoče bolj neposredno doživeti v živo na ulicah Londona. Kralj Karl III. in Camilla bosta na svoj veliki dan, 6. maja, šla v kraljevem sprevodu od Buckinghamske palače do Westminstrske opatije.
Še večja procesija bo po obredu, ko bodo člani kraljeve družine spremljali kralja in kraljico soprogo na poti nazaj v palačo, kjer se bodo slovesnosti sklenile s pozdravom kraljevega para in njunih družinskih članov z balkona, napoveduje uradna stran za obiskovalce Londona Visit London.
Šestega in 7. maja – tedaj je na sporedu koncert ob kronanju v Windsorskem gradu, ki ga bo v živo prenašala BBC – med drugim vabijo na »vrtno zabavo« na trg Grosvenor, kjer bodo obiskovalcem na voljo ležalniki, ob srkanju koktajlov in jedači pa bodo na ogromnih zaslonih lahko spremljali kraljevo ustoličenje in koncert. Slavje se bo nadaljevalo 8. maja, ki je razglašen za praznični dan.
Prireditelji sicer posebej omenjajo še druge dogodke, med njimi razstavi oblačil Od krone do visoke mode v Kensingtonski palači in o oblačilnem slogu in družbi 18. stoletja v kraljičini galeriji Buckinghamske palače ter priložnostno krožno turo s turističnim avtobusom (Routemaster) z naslovom Kronski avtobus kralj Karla III.
Po londonskih ulicah je 22. aprila, 14. maja in 11. junija mogoče ubrati tudi peš turo kraljevega kronanja, med katero bo mogoče izvedeti zanimivosti o zgodovinskih znamenitostih in ikoničnih kraljevih krajih, tistim, ki ne bodo ujeli zgolj priložnostih dogodkov, pa tako kot večino dni v letu preostane obisk katere od kraljevih palač.
Westminstrska opatija, ki je bila nazadnje v središču svetovne javnosti ob pogrebu Karlove mame, kraljice Elizabete II., je kulturna dediščina človeštva, vpisana na Unescov seznam, in ena najmogočnejših cerkva na svetu z več kot tisočletno zgodovino. Kronska cerkev je od leta 1066, ko je v njej potekalo kronanje Viljema I. oziroma Viljema Osvajalca, od takrat je bilo v opatiji okronanih še 38 monarhov, Karel III. bo 40. vladajoči kralj, ki bo sledil tej tradiciji.
A kronska cerkev je postala bolj ali manj po naključju. Pred letom 1066 ni bilo uveljavljene lokacije za kronanje monarha, sta pa bili med njimi Kingston ob Temzi (Kingston-upon-Thames) in Bath. Sveti Edvard Spoznavalec, ki je zgradil prvo kamnito opatijo v Westminstru, je bil okronan v katedrali v Winchestru, sprememba se je zgodila z Viljemom Osvajalcem, ki je bil okronan na božični dan leta 1066. S tem, ko je za kraj svojega kronanja izbral zadnje počivališče svojega predhodnika, zadnjega anglosaškega kralja Edvarda Spoznavalca, je poskušal utrditi svojo legitimnost.
V Westminstrski opatiji so sklenili 16 kraljevih porok, poleg kraljev in kraljic so tam svoj zadnji dom dobile še druge pomembne britanske osebnosti od pisateljev in glasbenikov do politikov in znanstvenikov, med drugimi fizik in matematik sir Isaac Newton, naravoslovec in geolog Charles Darwin, pisatelja Charles Dickens in Rudyard Kipling pa tudi četrta žena razvpitega kralja Henrika VIII. Anne of Cleves in neidentificirani britanski vojak, ki je padel v prvi svetovni vojni.
Ko se je vojvoda Yorški, poznejši kralj Jurij VI., leta 1923 v opatiji poročil z Lady Elizabeth Bowes Lyon – ta je v vojni izgubila brata –, je nevesta ob odhodu v znak spoštovanja položila svoj poročni šopek na grob. Vse kraljeve neveste, ki so se od takrat poročile v opatiji, pa tudi nekatere, ki so se poročile drugje, so poslale šopke, da jih položijo na grob padlega vojaka, ki simbolizira na tisoče sorojakov, umrlih za domovino.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji