Kraljici se bo na današnjem državniškem pogrebu, ki so ga nekateri že oklicali za pogreb stoletja, poklonilo okoli 500 članov kraljevih družin, voditeljev držav, nekdanjih britanskih premierov in drugih pomembnih osebnosti. Metropolitanska policija ga označuje za največjo varnostno operacijo. Po televiziji naj bi si ga po vsem svetu ogledalo rekordne štiri milijarde ljudi.

Preden bo krsta krenila iz Westminstrske dvorane proti opatiji, skozi London že korakajo pripadniki različnih gard, ki sestavljajo pogrebni sprevod. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Po enajstih dneh od smrti kraljice Elizabete II. in več sto kilometrih, ki jih bo krsta z njenimi posmrtnimi ostanki prepotovala z gradu Balmoral do – končno – kapele svetega Jurija na Windsorskem gradu, se bo sklenilo slovo od najdlje vladajoče britanske monarhinje. Danes je v Združenem kraljestvu državni praznik, proti Londonu naj bi se po pričakovanju prevoznih podjetij zgrnilo milijon ljudi, tam bo tudi 10.000 policistov.

Zgodaj zjutraj bo končano poslavljanje javnosti v Westminstrski dvorani, kjer se je v zadnjih štirih dneh kraljici dan in noč poklanjalo na tisoče ljudi. Podobno kot so se tudi drugim zgodovinskim osebnostim, ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju, princesi Diani in papežu Janezu Pavlu II., katerih pogrebi so se prav tako zapisali v zgodovino.

V Westminstrski opatiji, kjer se je kraljica poročila in so jo tudi okronali, bo ob 12. uri po našem času prva pogrebna slovesnost za monarhom po 18. stoletju (pred dvajsetimi leti je bila sicer za kraljico mater) z udeležbo svetovnih voditeljev in visokih gostov, skupaj okoli 2000 ljudi. Čeprav bo v kapeli svetega Jurija pet ur zatem še obred z 800 prisotnimi, pa bodo Elizabeto II. k poslednjemu počitku k možu, sestri in staršema položili šele po slovesu njene ožje družine, ki naj bi ga začeli ob 20.30 po slovenskem času.

kraljica pogreb update

Leto in pol za možem

Britanska kraljica Elizabeta II. je umrla slabo leto in pol za svojim možem princem Filipom, ki so ga 17. aprila lani pokopali na kraljevem pogrebu, in ne državnem, ki je sicer rezerviran za monarhe. A je bil eden posebnejših. Od princa, ki je umrl na Windsorskem gradu, se je ljudstvo lahko poslavljalo samo prek televizijskih ekranov, pogrebna slovesnost v kapeli svetega Jurija pa je zaradi pandemije potekala v navzočnosti le 30 žalujočih, povečini otrok in vnukov kraljevega para ter njihovih življenjskih sopotnikov.

»Ko bodo zgodovinarji nekoč pripovedovali zgodbo o pandemiji, se bo podoba žalujoče kraljice, ki sedi sama z masko, zagotovo uvrstila med najbolj presunljive,« so v Guardianu povzeli enega od najbolj ganljivih prizorov s pogreba princa Filipa. Slovesnost je res potekala v družinskem krogu, a v resnici vsem na očeh, saj si jo je prek televizijskih zaslonov samo v Združenem kraljestvu ogledalo več kot 13 milijonov gledalcev oziroma približno toliko kot poroko princa Harryja in Meghan Markle. Okoli tri milijone manj jih je v začetku aprila 2002 spremljalo pogreb njegove tašče, kraljičine matere.

Podoba žalujoče kraljice, ki sedi sama z masko, je bila eden najbolj ganljivih prizorov s pogreba princa Filipa. FOTO: Pool New Reuters

Od kraljice matere se je v štirih dneh v Westminstrsko dvorano prišlo poslovit več kot 200.000 ljudi. Njeni štirje vnuki, princi Charles, Andrew, Edward in Margaretin sin lord Linley, ki so na zadnji dan bedeli ob njeni krsti, so ponovili bedenje princev, štirih sinov Elizabetinega dedka Jurija V. leta 1936. Ob Elizabetini krsti v edinburški katedrali St Giles so pred tednom dni bedeli njeni otroci, prvič tudi ženska predstavnica, princesa Ana, minuli petek zvečer pa so ponovili stražo ob krsti v Westminstrski dvorani, zgodaj zvečer pa še osem njenih vnukov, kar je prvo bedenje vnukov monarha. Princ Harry je na posebno prošnjo svojega očeta kralja Karla III. nosil vojaško uniformo, in sicer prvič, odkar je pred več kot dvema letoma opustil kraljeve dolžnosti.

Spomini na mamin pogreb

Današnji kraljičin pogreb naj bi si po nekaterih napovedih ogledalo več kot štiri milijarde ljudi po svetu, doslej pa je bilo po gledanosti nepreseženih 31 milijonov britanskih gledalcev oziroma več kot dve milijardi gledalcev po svetu, kolikor naj bi jih spremljalo pogreb 36-letne princese Diane pred četrt stoletja. Tako je postal najbolj gledan dogodek vseh časov. Krsta je bila prekrita s kraljevsko zastavo, lilijami in belimi vrtnicami ter s sporočilom z eno samo besedo Mami. Za njo sta stopala 15-letni princ William in 12-letni princ Harry.

31 milijonov Britancev oziroma več kot 2 milijardi gledalcev po vsem svetu – in seveda nepregledne množice v Londonu – je leta 1997 spremljalo pogreb 36-letne princese Diane. Tako je postal najbolj gledan dogodek vseh časov. FOTO: Reuters Connect

Zdaj že prestolonaslednik William je pred dnevi ob srečanju s sodržavljani pred gradom Sandringham v Norfolku povedal, da je bil sprevod za kraljičino krsto sredi prejšnjega tedna v Londonu zanj velik izziv, saj so se ob tem vrnili spomini na mamin pogreb. Žalne slovesnosti v spomin Diani v Westminstrski opatiji se je udeležilo dva tisoč povabljenih, še živeči britanski premieri, med drugim John Major in Margaret Thatcher, predsednike drugih držav so zastopale soproge, med njimi Hillary Clinton, Bernadette Chirac in Suzanne Mubarak, iz Španije je v imenu španskega kraljevega para prišla najstarejša hči Pilar ter vrsta slavnih, med drugimi George Michael, Diana Ross, Donatella Versace, Tom Hanks, Tom Cruise in Nicole Kidman, Steven Spielberg ter Luciano Pavarotti.

Slovenski veleposlanik ni bil povabljen, saj so bili povabljeni le iz tistih držav, ki jih je princesa obiskala. Mnogim se je v spomin vtisnil govor Dianinega brata grofa Charlesa Spencerja, v katerem je tabloidni tisk okrivil za sestrino smrt in obljubil, da bodo »krvni sorodniki« mladih princev poskrbeli za to, da »njunih duš ne bosta zaznamovali le dolžnost in tradicija, ampak bosta tudi prepevali«, kot je želela njuna mati. Tisoči, ki so pred cerkvijo in tudi v Hyde Parku na velikih ekranih spremljali prenos slovesnosti, so mu ploskali.

Tudi pogrebno povorko najmlajšega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja so v Washingtonu spremljale večtisočglave množice, po vsem svetu pa prek tv-ekranov milijoni gledalcev. FOTO: Via Reuters Connect

Tudi ob pot pogrebne povorke najmlajšega ameriškega predsednika v zgodovini Johna F. Kennedyja komaj tri dni po tistem, ko so ga pri šestinštiridesetih letih v Dallasu ustrelili, so se v Washington zgrnile večtisočglave množice, po vsem svetu pa so ga prek tv-sprejemnikov gledali milijoni gledalcev. Samo k njegovi krsti na Kapitol se je v 21 urah prišlo poslovit 25.000 ljudi. Državniški pogreb JFK je obveljal za enega največjih pogrebnih spektaklov, zanj pa je največ zaslug imela prav njegova žena Jacqueline Kennedy, saj je že kmalu po atentatu določila, kako mora biti videti njegovo slovo.

Pokopali so ga z vojaškimi častmi in elementi pogrebov njegovih velikih predhodnikov, zlasti Abrahama Lincolna, mrliški voz je vleklo šest konjev, za njim pa je korakal črni vranec brez jezdeca. Pogreba so se udeležili voditelji oziroma njihovi predstavniki več kot stotih držav, med drugim francoski predsednik Charles de Gaulle, kancler Zvezne republike Nemčije Ludwig Erhard, britanski princ Filip, etiopijski cesar Haile Selassie, iz Sovjetske zveze pa je prišel Anastas Mikojan. V spominu mnogih je ostal predvsem John F. Kennedy Jr., ki je pokojnemu očetu salutiral v poslednje slovo ravno na svoj tretji rojstni dan.

Prestolonaslednik prestavil poročni obred

Štiri desetletja pozneje, v začetku aprila 2005, je bil v Vatikanu pogreb papeža Janeza Pavla II. in je dajal vtis podobnega čustvenega pretresa kot Dianin pogreb, prestolonaslednik princ Charles, ki ga je kraljica pooblastila za udeležbo v njenem imenu, pa je za en dan celo prestavil svoj poročni obred s Camillo Parker Bowles na Windsorskem gradu. V Rim naj bi se po nekaterih podatkih zgrnilo kar štiri milijone ljudi, okoli 300.000 samo na Trg sv. Petra.

Po smrti papeža Janeza Pavla II. se je v Rim zgrnilo kar štiri milijone ljudi, okoli 300.000 samo na Trg sv. Petra. FOTO:  Reuters Connect

Večji del mesta je obstal, zaprli so šole, urade in večino trgovin in lokalov. Na pogrebu, ki ga je vodil tedaj še dekan kardinalskega zbora, nemški kardinal Joseph Ratzinger, je bilo okoli 200 uradnih delegacij iz 80 držav z vsega sveta; v slovenski so bili predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel ter vsi trije škofi, Franc Kramberger, Alojz Uran in Metod Pirih. Dogodek, ki je obveljal za največji v sodobni krščanski zgodovini, so predvajali tudi na velikem ekranu na Pogačarjevem trgu pred ljubljansko stolnico.

Na osrednji žalni slovesnosti za Nelsonom Mandelo, ki je potekala na nogometnem stadionu v Johannesburgu, se je južnoafriškemu borcu za človekove pravice poklonilo več kot 70 svetovnih voditeljev, med njimi tudi ameriški predsednik Obama. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Pred devetimi leti, 10. decembra 2013, so se množice svetovnih voditeljev, osebnosti iz popularne kulture in običajnih državljanov poklonile 95-letnemu preminulemu južnoafriškemu borcu za človekove pravice in Nobelovemu nagrajencu za mir Nelsonu Mandeli. Na osrednji uradni žalni slovesnosti, ki je potekala na nogometnem stadionu v Johannesburgu, kjer se je zadnjič pojavil pred množico ljudi, se mu je poklonilo več kot 70 svetovnih voditeljev, med njimi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron pa tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Kraljica Elizabeta II., ki jo je z Mandelo družilo toplo prijateljstvo, je tako kot na papežev pogreb poslala sina princa Charlesa. Ko je umrl Mandela, je imela že 87 let, zato so ji dolga potovanja oziroma polete odsvetovali. V času pogreba so bile pred predsedniško palačo v Ljubljani v znak žalovanja zastave spuščene na pol droga. Tako bo tudi danes med zadnjo slovesnostjo za pokojno kraljico Elizabeto II.

FOTO: Joco Žnidaršič