Neomejen dostop | že od 9,99€
Kraljica bo poslej v kapeli svetega Jurija, zavetnika Anglije, združena z možem princem Filipom, očetom kraljem Jurijem VI., materjo kraljico in sestro Margareto. Na popoldanskem obredu pred tem z 800 udeleženci, ki so ga prenašale tudi televizije, se je kraljica simbolno dokončno ločila od krone, vladarskega jabolka in žezla, ki jih je uradno nosila od leta 1953, čeprav je bila takrat že leto in štiri mesece vladarica Združenega kraljestva in držav Commonwealtha.
S pogrebom se bo v Združenem kraljestvu, kot je zapisala britanska vlada že dan po kraljičini smrti 8. septembra, tudi uradno končalo žalovanje, bo pa kraljeva družina imela ločeno obdobje žalovanja v skladu z željami kralja Karla III. V enajstih dneh so se nepregledne množice prebivalcev prišle poslovit ob kraljičino poslednjo pot od gradu Balmoral do gradu Windsor.
V središču pozornosti številnih ljudi, ki so zadnjič želeli pozdraviti svojo, za večino edino kraljico v življenju, je bil na krsti tudi žalni venec in na roke napisano sporočilo prvorojenca kralja Karla III. – V ljubeč in vdan spomin, Charles R. V kraljičino slovo so bile vpletene rože in zelenje z vrtov Buckinghamske palače in dosedanjih rezidenc še do nedavna princa Charlesa Clarence House in Highgrove House; vrtnice, jesenske hortenzije in dalije, rožmarin, ki simbolizira spomin, angleški hrast, nacionalni simbol moči pa tudi moči ljubezni, ter vejico mirte iz rastline, ki je zrasla iz njenega poročnega šopka, sicer pa starodavni simbol srečnega zakona. Kot so poročali britanski mediji, naj bi jo z vencem tudi pokopali v kapeli svetega Jurija.
V kapeli oziroma cerkvi, ki jo je začel graditi že kralj Edvard IV. leta 1475 in jo je končal kralj Henrik VIII. leta 1528, je leta 1997 princ William prejel naslov vojvode Cambriškega, tu so se poročili trije kraljičini vnuki, Peter Phillips, princ Harry in princesa Eugenie, in tu je bil lani pokopan princ Filip. Tega bodo po poročanju Guardiana iz kraljeve grobnice, ki jo je v začetku 19. stoletja dal oblikovati kralj Jurij III., zdaj položili k ženi v stransko spominsko kapelo kralja Jurija VI. To je dala prizidati prav Elizabeta II. leta 1962 (končana je bila sedem let pozneje) na očetovo željo, saj si ni želel biti za vedno pokopan v grobnici.
Življenje v Združenem kraljestvu je zastalo. V središče Londona, v Windsor in tudi vmes se je na uradni državni praznik zgrnilo na tisoče ljudi, zaprte so bile šole, banke in večina trgovin, takšnega državnega pogreba po poročanju britanskih medijev niso videli od pogrebne procesije Elizabetinega očeta, torej vse od leta 1952. Pri pogrebni procesiji je sodelovalo več kot tri tisoč pripadnikov vojske skupaj s člani različnih drugih organizacij.
Iz Westminstrske dvorane, kjer je krsta s posmrtnimi ostanki kraljice ležala od minule srede do danes zgodaj zjutraj, jo je do bližnje Westminstrske opatije peljalo 142 pripadnikov kraljeve mornarice. Tradicijo z mornarji so uvedli po letu 1901, ko se je z voza skoraj prevrnila krsta s posmrtnimi ostanki njene praprababice kraljice Viktorije, ker so se splašili konji, sicer pa je bil pogreb Elizabete II. razdeljen v dva dela.
Slovesnosti v Westminstrski opatiji, kamor so jo z mornarji pospremili tudi moški člani ožje kraljičine družine na čelu s kraljem Karlom III. in so se jim ob vhodu pridružile tudi soproge ter kraljičina pravnuka, devetletni princ George in sedemletna princesa Charlotte, se je udeležilo okoli dva tisoč ljudi.
Med približno 500 visokimi gosti iz vsega sveta, predsedniki držav, nekdanjimi britanskimi premieri in člani evropskih kraljevih družin so bili med drugim ameriški predsednik Joe Biden, ki je z soprogo Jill zaradi zamude moral nekoliko počakati na svoj sedež, francoski predsednik Emmanuel Macron, avstralski in kanadski premier Anthony Albanese in Justin Trudeau, predsedniki držav Commonweatha, japonski cesar Naruhito pa tudi danska kraljica Margareta, ki je konec tedna po smrti svoje prijateljice okrnila praznovanje svojega zlatega, 50. jubileja vladanja.
V opatiji je bil tudi kitajski podpredsednik Wang Qishan, povabljen je bil tudi brat princese Diane Charles Spencer, zaradi zdravstvenih težav pa na pogreb ni bilo papeža Frančiška. Slovenijo je v Londonu zastopal predsednik republike Borut Pahor. Že dan pred pogrebom je pozornost pritegnila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, ki se je poklonila kraljici v Westminstrski dvorani in se popoldne srečala z valižansko princeso. Voditelja Rusije in Belorusije Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko povabila na pogreb nista dobila.
Slovesnost sta vodila westminstrski dekan David Hoyle in canterburyjski nadškof Justin Welby, z branjem pa sta sodelovali tudi generalna sekretarka Commonwealtha Patricia Scotland in britanska premierka Liz Truss, ki jo je kraljica potrdila le dva dni pred svojo smrtjo. »Žalujoči, ki sledijo kraljičinemu zgledu in navdihu zaupanja in vere v Boga, lahko z njo rečejo: Spet se bomo srečali,« je dejal nadškof Justin Welby in spomnil na kraljičin nagovor med pandemijo, v začetku aprila 2020, ko je dejala, da so pred nami vendarle boljši dnevi.
Poudaril je, da je malokatera obljuba držala kot njena, in da bodo tisti, ki so sposobni takšnega služenja, deležni tudi spomina. Obred je na željo kraljice Elizabete II. končal glavni kraljevi dudar Paul Burns, ki je zaigral tudi v sklepu poznopopoldanskega obreda v kapeli svetega Jurija. Tik pred 13. uro po slovenskem času sta sledili dve minuti molka.
Če se je v westminstrski opatiji od kraljice poslovila država, je obred v Windsorju pomenil intimnejše slovo. Krsta je med množico čakajočih pripotovala po petkilometrski aveniji Long Walk, pred gradom jo je poslednjič pričakalo osebje (tako, kot jo je osebje čakalo tudi zgodaj popoldne pred Buckinghamsko palačo v Londonu) in tudi njena najljubša kobila Emma in valižanska ovčarja.
Na obredu, na katerem se je zbralo 800 ljudi, so kraljico dokončno ločili od njenih regalij s krste – žezla, vladarskega jabolka in naposled še krone – in jih položili na oltar kapele svetega Jurija. Po koncu naj bi jih vrnili v londonski Tower, kjer jih hranijo. Na krsto pa je njen prvorojenec, kralj Karel III., položil kraljičin prapor gardnih brigadirjev, ki naj bi ga pred pokopom dali h kraljici, kraljičin komornik pa je prelomil svojo palico in jo položil na krsto. Po blagoslovu tudi novemu kralju in njegovi družini se je v sklepu zaslišala še himna, ki je, sodeč po orošenih očeh, očitno prevzela kralja Karla III., Bog obvaruj kralja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji