Za vsako slabo odločitvijo stoji slabo vprašanje. Za vsakim zastojem v poslovnem življenju stoji slabo vprašanje. Za vsakim medosebnim sporom stoji slabo vprašanje. Ko bomo osvojili coaching, torej umetnost postavljanja pravih vprašanj, bomo izstopili iz tega začaranega kroga in si odprli vrata za rast, napredek in boljšo komunikacijo.

V intervjuju smo se z dr. Aleksandrom Šinigojem, predavateljem in strokovnjakom za osebnostno in poslovno rast, pogovarjali o tem, kako pomemben je coaching v našem življenju in na kakšen način dobra vprašanja vodijo v dobre odgovore, slaba vprašanja pa v slabe.

Coach v vsako podjetje

Coaching je ena od najhitreje rastočih panog na svetu, takoj za informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Vedno več podjetij v tujini med referencami za vodilna delovna mesta zahteva tudi veščine coachinga. Kajti coaching omogoča, da s postavljanjem pravih vprašanj – sebi kot vodji in preostali ekipi – spodbujamo rast, samoiniciativnost in napredek. In ne samo v poslu, zatrjuje naš sogovornik: »Coaching je čudovito orodje, ki ga lahko uporabimo kjer koli. Da ga bomo res obvladali, moramo opraviti formalen proces izobraževanja, s katerim postanemo life coach ali t. i. življenjski coach in pri katerem oseba dobi veščine za pomoč osebne narave, ali t. i. business coach, ko oseba dobi veščine za pomoč poslovne narave.«

Coach s postavljanjem dobrih vprašanj pomaga posameznikom in skupinam, da lažje, hitreje uresničijo svoje cilje. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kdo je pravzaprav coach? »Dober komunikator je dober coach. Dober vodja je dober coach. Dober prodajalec je dober coach. Kdor koli komunicira z drugim živim bitjem, mu znanja, orodja, vprašanja iz coachinga koristijo, da izboljša svoj način komunikacije,« nam še v uvodu razloži dr. Aleksander Šinigoj in tako odpre nov pogled na osebnostno rast ter na vse priložnosti, ki jih nemara z vsakodnevnimi odločitvami izpustimo iz rok. V resnici pa je pot do uspeha veliko lažja: samo poiskati moramo prava vprašanja.

Komu je coaching namenjen, kako ga lahko uporabljamo pri vsakdanjih odločitvah, v poslu, družinskih in partnerskih odnosih ter kako bi z njimi preprečili tudi kakšno vojno, smo preverjali v pogovoru, ki bo marsikomu spremenil pogled na življenje.

Tudi naš sogovornik, dr. Aleksander Šinigoj, se je s coachingom srečal po naključju, ko je iskal prava orodja, s katerimi bi sam izstopil iz začaranega kroga. Danes je predavatelj in strokovnjak za osebnostno in poslovno rast. Predava vsebine s področja nevrolingvističnega programiranja (NLP), hipnoze, coachinga in podjetništva. Je tudi avtor knjižne uspešnice Preboj ZDAJ in drugih knjig, ki bi jih moral prebrati vsak.

Kakšno povezavo imajo dobra vprašanja s coachingom?

Dober coach je v resnici nekdo, ki zna postavljati dobra vprašanja – sebi ali drugim. Pogosto se v komunikaciji z drugo osebo znajdemo v nekem začaranem krogu – si postavljamo vedno ena in ista vprašanja in se vrtimo v istih miselnih vzorcih. Tisti, ki so se znašli v nekem slabem čustvenem stanju, si pogosto postavljajo slaba vprašanja. Na primer: Zakaj se to meni dogaja ali pa Kaj sem jaz naredil/-a ali pa Zakaj so drugi ljudje tako hudo zlobni. In vsa ta slaba vprašanja na koncu pripeljejo do slabih odgovorov in tudi slabih miselnih procesov. Zato pogosto rečemo, da so ljudje v začaranem krogu, ker si postavljajo slaba vprašanja.

Kako izstopiti iz tega začaranega kroga?

Enostavno: iskati boljša vprašanja. Iskati vprašanja, ki nas bodo pripeljala v želeno smer. Namesto vprašanja: Zakaj se mi to dogaja in Kaj sem jaz naredil/-a hudega bi bilo boljše vprašanje: Kaj lahko naredim v tem trenutku. Namesto da se sprašujem, kaj mi manjka, bi se morali vprašati, kaj imamo na voljo. Zelo enostavno lahko slabo vprašanje pretvorimo v dobro vprašanje. V realnem življenju je tako: vodja, ki uvaja coaching v svoje vodstvene procese, na podlagi izziva, ki ga ima pred sabo, išče prava vprašanja za svoje sodelavce. Da bo potem ta oseba bolj pozitivna, da bo imela več motivacije za delo, da bo bolj fokusirana, da se morda ne bo ukvarjala s stvarmi, ki niso tako pomembne. Ko iščemo dobra vprašanja, na neki način iščemo vire, ki jih ima posameznik že v sebi.

"Ko iščemo dobra vprašanja, na neki način iščemo vire, ki jih ima posameznik že v sebi." FOTO: Leon Vidic/Delo

Kako lahko coaching uporabljamo tudi v zasebnem življenju? V medosebnih odnosih?

Na katerem koli področju komunikacije so vprašanja in orodja coachinga neka dodana točka, rast, nekaj, kar je čudovito za komunikacijo.

Coaching je čudovito orodje pri vzgoji – da s pravimi vprašanji spodbudimo otroka. Trdim, da je moč razmišljanja moč postavljanja dobrih vprašanj. Ljudje smo omejeni z razmišljanjem v odvisnosti od kakovosti vprašanj, ki si jih postavljamo. Slaba vprašanja omejujejo naše razmišljanje in pri otroku je pogosto tako. Na koncu je kakovost vprašanj lahko kakovost življenja nekoga.

Je potem coaching v nasprotju z avtoritativno vzgojo, avtoritativnim načinom vodenja?

Pri coachingu lahko imamo vprašanja, ki so zelo nevtralna, in včasih imamo tudi bolj sugestibilna vprašanja. Če jaz na primer rečem, kako hitro lahko narediš domačo nalogo, sem v vprašanje dal sugestijo, da opravi domačo nalogo v kratkem času.

S kakšnimi težavami, skrbmi pridejo ljudje na vodstvenih položajih do vas?

Pridejo vodje, ki so dobili neko napredovanje v službi, vendar niso pripravljeni za to, da bi bili vodje. Pridejo samostojni podjetniki, podjetnice, lastniki podjetij, ki ugotavljajo, da jim dobri kadri uhajajo, ker so mogoče preveč avtokratski, mogoče jih ne znajo vprašati, kaj bi radi, ne znajo prisluhniti temu, kaj je njihova karierna želja, ali pa preprosto pridejo podjetnice, podjetniki, ki so nekje zastali v rasti, podjetju ne gre več tako dobro ali pa ne raste dovolj hitro. Čutijo, da morajo nekaj spremeniti na sebi.

Kako jim pomagate poiskati pravo pot?

Vedeti morate, da ima vsak izmed nas temeljno vprašanje, to je vprašanje, ki si ga večji del dneva ves čas postavljamo. Gre za eno vprašanje, ki nas jezi, frustrira, pogosto zaradi tega ne spimo. Podjetnik ali podjetnica, ki ima slabe poslovne rezultate, ima pogosto slabo temeljno vprašanje. V tem našem šestmesečnem študiju coachinga to temeljno vprašanje spremenimo, zato da oseba doseže rezultat. Temeljno vprašanje je lahko: Kako lahko prodam več? To je lahko slabo vprašanje, ker če si ga je oseba postavljala ves čas in ni našla nobenega odgovora, potem ji to vprašanje ne koristi. Boljše temeljno vprašanje bi lahko bilo: Kdo mi lahko pomaga, da bom dosegel rezultat.

Prijavite na 4-dnevno online delavnico Coaching Diploma FOTO: Leon Vidic/Delo

Kakšno moč ima torej dobro temeljno vprašanje?

Ljudje, ki so v slabem čustvenem stanju večji del časa, imajo slabo temeljno vprašanje. Resnično verjamem, da je moč dobrih vprašanj že v osnovi rešitev za številne izzive, ki jih imajo danes ljudje. To se tudi dogaja, ljudje pridejo k meni, ker jemljejo antidepresive, in jih potem ne potrebujejo več. Ali pa pridejo k nam po nekih hudih travmah in kar naenkrat pogledajo življenje drugače, z drugega zornega kota.

»Verjamem, da je moč dobrih vprašanj že v osnovi rešitev za številne izzive, ki jih imajo danes ljudje,« je prepričan dr. Aleksander Šinigoj. Kakšno pa je vaše temeljno vprašanje? Vas prav ta ovira na poti do uspeha? Preverite na brezplačni delavnici.

Vendar si prav tisti, ki so v najslabšem čustvenem stanju, najtežje postavljajo prava vprašanja.

Ena stvar, ki jo učimo znotraj coachinga, je, da je treba narediti separator. To pomeni, da prekinemo slabo čustveno stanje, in ko oseba naredi ta separator, je šele odprta in dovzetna za nova vprašanja. In ta nova vprašanja na koncu lahko prinesejo nove odgovore.

Bi s pomočjo coachinga lahko hitreje našli kompromise/dogovore tudi na višjih političnih/gospodarskih ravneh, če bi vsi bili coachi?

Res je. Nekdo na vodstvenih položajih, ki zna postaviti dobra vprašanja, zna vzpostaviti tudi dobro vzdušje. Dobro vzdušje na koncu pomeni pozitivnost v ekipi, med sodelavci. Verjamem, da je manj bolniških odsotnosti, manj konfliktov in na koncu lahko pričakujemo tudi boljši poslovni rezultat. Na delavnicah sem imel že ministre, nekdanje ministre, vodje zelo velikih podjetij, ker vidijo, da so lahko še boljši. Vedno se lahko izboljšujemo in s coachingom dobimo več orodij za komunikacijo. In če imam več orodij, se lahko v neki krizni situaciji tudi drugače odzovemo. To pomeni, da si pomagamo sprejeti boljšo odločitev. Moč vprašanj pomeni tudi moč in fleksibilnost komunikacije. Mi se moramo ves čas prilagajati. In prav napačna vprašanja lahko vodijo v krize, spore in tudi vojne.

Lahko vsak izmed nas postane coach?

Za to, da je nekdo caoch, pogosto obstaja že neka naravna nagnjenost. Ljudem, ki so naravni coachi, se drugi zaupajo. Če nekdo pride do vas in vam začne razlagati o težavah, ki jih ima, ste že malo nagnjeni k temu, da vas vleče v smer coachinga, da si želite pomagati drugim. Po drugi strani, kot rečeno, coaching lahko uporabljamo kjer koli – kot starši, vodje, prodajalci, športni trenerji. In ko ugotovimo, da bi radi izboljšali svojo komunikacijo, svetujemo, da postanete coachi, da se formalno učite procesa coachinga. Da nekdo spozna, kako proces coachinga poteka, kaj so dobra in slaba vprašanja, kdaj uporabljamo odprta, kdaj zaprta, in tudi da dobi oseba neko orodjarno. Moramo imeti čim več vprašanj, ker imamo potem različna orodja.

Koliko časa traja takšno izobraževanje?

Naš nasvet je vedno ta, da gre oseba skozi praktične vaje, kar pomeni, da ima čim več klientov, zato svetujemo najmanj šestmesečni proces. V tem procesu oseba zamenja čim več različnih klientov in čim več različnih coachev. Ugotovili smo, da je pet tisto magično število, ko nekdo začuti, da je pripravljen z vprašanji coachinga pomagati drugemu. Da torej doživi vsaj pet klientov in pet coachev. Nekdo, ki hoče biti dober coach, mora tudi sam imeti coacha. Ne moreš postati dober coach, če tega ne doživiš tudi na lastni koži. Ko se nekdo prijavi k nam na izobraževanje, da bo postal life coach, da bo postal business coach, da bo postal NLP coach – to je eno izobraževanje, ki vključuje te tri certifikate –, mora v tem procesu doživeti, kako je coaching videti, kako lahko njej ali njemu koristi in kako lahko s temi znanji pomaga komu drugemu.

Ljudje, ki so v slabem čustvenem stanju večji del časa, imajo slabo temeljno vprašanje.  FOTO: Leon Vidic/Delo

Komu torej priporočate coaching in zakaj?

Coaching priporočam vsakemu, ki želi izboljšati komunikacijo – to je lahko vodja, ki želi drugače komunicirati z ekipo, ki želi, da njegovo podjetje raste, starši, ki si želijo izboljšati komunikacijo z otrokom, učitelj ali učiteljica v razredu, da zna postavljati dobra vprašanja in potem otroke usmerjati k učenju. Tudi v partnerskem odnosu, kjer so pogosta nesoglasja, saj vsak prodaja en model sveta, namesto da bi z vprašanji poiskali skupne točke. Skratka, vsak, ki si želi izboljšati komunikacijo, lahko postane coach. Tako bo spoznal konkretne praktične tehnike coachinga in tudi umetnost postavljanja dobrih vprašanj. Ker to je coaching: umetnost postavljanja dobrih vprašanj.

Povejte nam še nekaj dobrih vprašanj.

Dobro vprašanje je, kaj lahko danes naredim z viri, ki jih imam na voljo v tem trenutku. Kaj lahko danes dam dobrega svetu. Kdo mi lahko pri tem pomaga – to je tako dobro vprašanje. Ker nam ni treba vsega vedeti.

Naročnik oglasne vsebine je Zema