Medtem ko v ZDA potekajo priprave na drugo inavguracijo republikanskega predsednika Donalda Trumpa, se ljudstvo poslavlja od zdajšnjega prvega para, Joeja in Jill Biden. Zakonca sta v letu 2023, na katero se nanaša zadnje poročilo urada za protokol ameriškega State Departmenta, od tujih voditeljev prejela bogata darila. Najvrednejše je 7,5-karatni diamant, ki ga je prvi dami podaril premier Indije Narendra Modi, a prav daleč od tega ni niti broška, ki jo je dobila od Oksane Markarove, ukrajinske veleposlanice v ZDA. Njena vrednost je ocenjena na dobrih 14.000 dolarjev.

Omenjena kosa nakita je ameriška prva dama obdržala za uporabo v protokolarne namene, pri večini drugih je v poročilu, ki vključuje tudi posamezna darila iz let 2021 in 2022, zapisano, da so jih prenesli v nacionalne arhive. Med imenitnejšimi kosi je še broška, ki jo je Jill Biden prejela od predsednika Egipta in njegove soproge; darilo, skupaj z albumom s fotografijami ocenjeno na okoli 4500 dolarjev, je prva dama za čas mandata njenega soproga ohranila za osebno rabo.

Soprogu pa skrinjica iz sandalovine

Tudi Joe Biden je sprejel iz rok tujih državnikov številna dragocena darila, čeprav niso blizu vrednosti omenjenega diamanta, čeravno ustvarjenega v laboratoriju. Narendra Modi je junija 2023 na prvem državniškem obisku v ZDA, ob isti priložnosti, kot je obdaril prvo damo, svojemu gostitelju izročil izrezljano skrinjico iz sandalovine z naslovom Deset glavnih upanišad, vredno več kot 6200 dolarjev.

Še dražji, ocenjen na okoli 7100 dolarjev, je spominski album s fotografijami, darilo, ki ga je dobil od še enega kontroverznega voditelja, pravkar odstavljenega predsednika Južne Koreje Jun Sok Jola. Nekaj manj kot 3500 dolarjev je vreden kip mongolskega bojevnika, dar mongolskega premiera, približno toliko tudi srebrna skleda brunejskega sultana in srebrni pladenj izraelskega predsednika Izaka Herzoga. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Joeju Bidnu novembra 2023 podaril kolaž z naslovom Qirim. Return (Krim. Vrnitev), vreden 2400 dolarjev, je še mogoče izbrati iz omenjenega poročila.

V njem so sicer navedena darila v vrednosti nad 480 dolarjev; nad tem zneskom so jih namreč predstavniki izvršne oblasti po zvezni zakonodaji dolžni prijavljati. Draga darila lahko sprejmejo, če bi odklonitev povzročila zadrego za donatorja in vlado ZDA.

Kako dosledni so pri prijavljanju, kaže primer prvega mandata Donalda Trumpa. Njegova administracija je, kot je pokazalo poročilo iz leta 2023, »pozabila« prijaviti več kot sto daril, ki sta jih dobila predsednik ZDA in njegova družina od predstavnikov tujih vlad, nekatera so celo izginila. Med njimi so bila darila kitajskega predsednika Xija Jinpinga, kronskega princa Savdske Arabije Mohameda bin Salmana in indijskega premiera Modija.

Uničena darila za Cio

Večino vrednejših daril prenesejo v nacionalne arhive ali javno razstavijo. Tudi diamant iz Indije bo, kot je za AP izjavila Vanessa Valdivia, tiskovna predstavnica Jill Biden, romal v nacionalne arhive, ko bosta s predsednikom zapustila Belo hišo. Za kakšne namene natančno ga prva dama uporablja, pa ni povedala. Prejemniki imajo tudi možnost kupiti podarjeni predmet od vlade ZDA po njegovi tržni vrednosti, čeprav je to redko, zlasti pri izdelkih višjega cenovnega razreda, je še poročal AP.

Na vrhu seznama razkošnih daril, ki so jih dobili predstavniki ZDA, je res predsedniški par, sledita podpredsednica Kamala Harris in državni sekretar Antony Blinken, toda prejemali so jih tudi drugi visoko rangirani uradniki. Več uslužbencev Cie je poročalo, da so prejeli razkošna darila, kot so ure, parfumi in nakit, večinoma so bili uničeni. Njihova vrednost je ocenjena na več kot 132.000 dolarjev.

Direktor Cie William Burns je, na primer, dobil 18.000 dolarjev vreden astrograf, teleskop, namenjen fotografiranju, ki ga bodo prenesli na upravo za splošne službe. Burns je poročal tudi o uri Omega v vrednosti 11.000 dolarjev, ki so jo, kot številne druge, uničili. Donatorji pri darilih obveščevalni službi niso navedeni, pri čemer poročilo navaja pojasnilo, da lahko vodja obveščevalne službe zahteva izločitev določenih informacij, če bi njihova objava lahko negativno vplivala na vire ali metode obveščevalcev.