Neomejen dostop | že od 9,99€
»Amerika in svet sta izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarca,« sta v izjavi po smrti nekdanjega ameriškega predsednika demokrata Jimmyja Carterja zapisala predsednik Joe Biden in prva dama Jill Biden. »Vsem mladim v tej državi in vsakomur, ki išče smisel življenja – dobrega življenja – svetujeva, da preučijo Carterja, moža načel, vere in ponižnosti,« sta dodala. »Pokazal je, da smo velika država, ker smo dobri ljudje – pošteni in častni, pogumni in sočutni, skromni in močni,« njune besede povzema BBC. Biden je 9. januar razglasil za dan žalovanja.
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump pa je na družbenem omrežju truth social zapisal: »Izzivi, s katerimi se je Jimmy spoprijemal kot predsednik, so prišli v prelomnem času za našo državo in storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izboljšal življenja vseh Američanov. Za to mu moramo biti hvaležni.«
Trump je prej na predvolilni poti pred letošnjo zmago na predsedniških volitvah sicer zasmehoval Carterjev enojni mandat in ga leta 2019 opisal kot prijaznega človeka, a groznega predsednika. To je sledilo Carterjevim besedam, da je Trump »nelegitimen predsednik«, saj naj bi mu do Bele hiše pomagalo rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar Moskva in Trump zanikata.
Carterju se je v nedeljo poklonilo tudi več nekdanjih ameriških predsednikov. Bill Clinton je poudaril, da si je Carter neutrudno prizadeval za boljši in pravičnejši svet. George W. Bush je zapisal, da je dostojanstveno opravljal svojo funkcijo, njegovo prizadevanje, da bi za seboj pustil boljši svet, pa se ni končalo z njegovim predsedniškim mandatom. »Naučil nas je, kaj pomeni živeti milostno, dostojanstveno, pravično in služabniško življenje,« pa je poudaril Barack Obama.
Državniški pogreb bo 9. januarja
Bela hiša je danes potrdila, da bo uradna državniška pogrebna slovesnost nekdanjega predsednika Carterja, ki je ZDA vodil med letoma 1977 in 1981, potekala 9. januarja v ameriški prestolnici.
Po poročanju časnika New York Times bo pogrebna slovesnost potekala v washingtonski nacionalni katedrali, med katero naj bi imel predsednik Biden žalni govor. Dogodki in pogrebne slovesnosti v čast Jimmyja Carterja se bodo sicer začeli konec tega tedna in bodo trajali osem dni, še navaja časnik.
V okviru pogrebnih slovesnosti naj bi Carterjeve posmrtne ostanke naprej prepeljali v glavno mesto Georgie, Atlanto. Tam bo pokojni predsednik približno 36 ur počival v Carterjevem centru, nato pa ga bodo prepeljali v Washington, kjer bo približno toliko časa ležal na Kapitolu.
Po slovesnostih v Washingtonu ga bodo pokopali v družinskem krogu v njegovem rojstnem mestu Plains v Georgii.
Britanski premier Keir Starmer je zapisal, da so Carterja motivirale močna vera in vrednote ter da je na novo opredelil vlogo nekdanjega predsednika z izjemno zavezanostjo socialni pravičnosti in človekovim pravicam doma in v tujini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je strnil, da je bil Carter voditelj, ki je »služboval v času, ko Ukrajina še ni bila neodvisna, a je bilo njegovo srce trdno z nami v našem nenehnem boju za svobodo«.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da je bil Carter neomajen zagovornik pravic najranljivejših in se je neutrudno boril za mir.
Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril Carterjevo prizadevanje za mir in boj za demokracijo in človekove pravice. »ZDA so izgubile predanega borca za demokracijo,« je zapisal na omrežju x. Svet je po njegovih besedah izgubil pomembnega posrednika, ki se je zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu in za človekove pravice.
Sožalje so že izrekli tudi v sosednjih Kanadi in Mehiki. Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da je bil Carter vedno preudaren in velikodušen pri nasvetih, ki jih je dal. Mehiško ministrstvo za zunanje zadeve pa je njegovo smrt označilo za obžalovanja vredno izgubo.
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je dejal, da se Carterja spominja po solidarnosti z ranljivimi, vztrajni usmiljeni drži in neomajni veri v skupno dobro in našo skupno človečnost.
Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je Carterjevo delo po koncu predsedovanja v njegovi fundaciji Carter Center rešilo nešteto življenj in pripomoglo k temu, da so številne zapostavljene tropske bolezni skoraj v celoti odpravili.
V Panami, kjer je Carter dosegel sporazum o predaji Panamskega prekopa, ki je bil pod nadzorom ZDA, je predsednik José Mulino preminulemu demokratu namenil pohvalne besede, ker je njegovi državi pomagal pri doseganju »popolne suverenosti«.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ga je označil za ljubitelja demokracije in zagovornika miru in se spominjal njegovega pritiska na brazilski diktatorski režim pri osvobajanju političnih zapornikov. »Z Brazilijo je sodeloval pri posredovanju v konfliktih z Venezuelo in pri pomoči Haitiju,« je dodal. »Za vedno si ga bomo zapomnili kot zagovornika ideje, da je mir najpomembnejši pogoj razvoja,« je v odzivu na Carterjevo smrt še poudaril Lula da Silva.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi se je Carterja spominjal kot »simbola humanitarnih prizadevanj« zaradi njegove vloge pri sporazumu iz Camp Davida leta 1978, ki je vzpostavil mir med Egiptom in Izraelom.
Preden je leta 1977 postal predsednik, je bil demokrat Carter guverner Georgie, poročnik v ameriški mornarici in kmet. Nobelov nagrajenec je bil 39. predsednik ZDA, in sicer med letoma 1977 in 1981. Carter se je iz pridelovalca arašidov povzpel do predsedniškega položaja leta 1977, a je bil po samo enem štiriletnem mandatu prisiljen zapustiti Belo hišo, ko je na naslednjih volitvah prepričljivo zmagal Ronald Reagan. Po odhodu iz Bele hiše z nizko podporo javnosti si je ugled povrnil s humanitarnim delom, za katero je prejel Nobelovo nagrado za mir.
Prav tako je postal prvi in edini predsednik, ki se je za stalno vrnil v hišo, v kateri je živel pred vstopom v politiko: skromno, enonadstropno hišo z dvema spalnicama, navaja BBC. Odločil se je, da ne bo izkoristil donosnih priložnosti za govore in založniške pogodbe, ki čakajo večino nekdanjih predsednikov. Leta 2018 je za Washington Post povedal, da si nikoli ni želel biti bogat. Namesto tega je preostala leta posvetil reševanju globalnih problemov neenakosti in bolezni.
Za Carterjem žalujejo štirje otroci, 11 vnukov in 14 pravnukov. Njegova žena Rosalynn, s katero je bil poročen 77 let, je umrla novembra 2023.
Carterjev sin Chip je ob smrti očeta opisal kot junaka: »Ne le zame, ampak za vsakogar, ki verjame v mir, človekove pravice in nesebično ljubezen.« Moji bratje, sestra in jaz smo ga delili s preostalim svetom prek teh skupnih prepričanj. Svet je naša družina zaradi načina, kako je združeval ljudi.«
Carter se je lani nehal zdraviti za nerazkrito boleznijo in je začel prejemati paliativno oskrbo na domu. Imel je zdravstvene težave, vključno z melanomom, ki se je razširil na jetra in možgane.
Iz Slovenije pokloni preminulemu Jimmyju Carterju
Slovenski državni vrh se danes poklanja v nedeljo preminulemu nekdanjemu predsedniku ZDA Jimmyju Carterju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izpostavila njegovo neumorno predanost miru in humanitarnim vrednotam, ki da ostajajo trajna dediščina. »Moje misli so z družino Carter in Američani,« je dodala na omrežju X in v imenu Slovenije izrekla sožalje.
Premier Robert Golob ga je označil za enega največjih in najbolj spoštovanih svetovnih voditeljev, na zunanjem ministrstvu pa so prepričani, da bo njegova predanost miru in človekovim pravicam navdih prihodnjim generacijam.
»Ostal nam bo v večnem spominu po svojem neizmernem humanitarnem delu, boju za človekove pravice in dostojanstvo najbolj ranljivih,« je v izjavi na omrežju x sporočil premier Golob, ki meni, da je Carter s svojim delom pokazal diplomacijo v najboljšem pomenu besede.
»Njegovo delo na Bližnjem vzhodu je zapuščina, ki je sploh v trenutnih grozovitih razmerah, ki smo jim priča v Palestini, še toliko bolj pomembna in vredna posnemanja,« je dodal.
Tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so na omrežju x poudarili pomen Carterjeve »vseživljenjske predanosti miru, človekovim pravicam ter humanitarnih prizadevanj«, ki da bodo še naprej navdihovali ljudi. Tako državljanom ZDA kot njegovi družini in bližnjim so izrekli sožalje v imenu Slovenije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji