Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Biden o pokojnem Carterju: Pokazal je, da smo velika država

Od leta 2018 in smrti Georgea H. W. Busha je bil Jimmy Carter najstarejši živeči ameriški predsednik.
Po odhodu iz Bele hiše z nizko podporo javnosti si je ugled povrnil s humanitarnim delom, za katero je prejel Nobelovo nagrado za mir. FOTO: Robyn Beck/AFP
Po odhodu iz Bele hiše z nizko podporo javnosti si je ugled povrnil s humanitarnim delom, za katero je prejel Nobelovo nagrado za mir. FOTO: Robyn Beck/AFP
Be. B., STA
30. 12. 2024 | 06:58
30. 12. 2024 | 19:14
10:50

»Amerika in svet sta izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarca,« sta v izjavi po smrti nekdanjega ameriškega predsednika demokrata Jimmyja Carterja zapisala predsednik Joe Biden in prva dama Jill Biden. »Vsem mladim v tej državi in vsakomur, ki išče smisel življenja – dobrega življenja – svetujeva, da preučijo Carterja, moža načel, vere in ponižnosti,« sta dodala. »Pokazal je, da smo velika država, ker smo dobri ljudje – pošteni in častni, pogumni in sočutni, skromni in močni,« njune besede povzema BBC. Biden je 9. januar razglasil za dan žalovanja.

Novoizvoljeni predsednik Donald Trump pa je na družbenem omrežju truth social zapisal: »Izzivi, s katerimi se je Jimmy spoprijemal kot predsednik, so prišli v prelomnem času za našo državo in storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izboljšal življenja vseh Američanov. Za to mu moramo biti hvaležni.«

Trump je prej na predvolilni poti pred letošnjo zmago na predsedniških volitvah sicer zasmehoval Carterjev enojni mandat in ga leta 2019 opisal kot prijaznega človeka, a groznega predsednika. To je sledilo Carterjevim besedam, da je Trump »nelegitimen predsednik«, saj naj bi mu do Bele hiše pomagalo rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar Moskva in Trump zanikata.

Carterju se je v nedeljo poklonilo tudi več nekdanjih ameriških predsednikov. Bill Clinton je poudaril, da si je Carter neutrudno prizadeval za boljši in pravičnejši svet. George W. Bush je zapisal, da je dostojanstveno opravljal svojo funkcijo, njegovo prizadevanje, da bi za seboj pustil boljši svet, pa se ni končalo z njegovim predsedniškim mandatom. »Naučil nas je, kaj pomeni živeti milostno, dostojanstveno, pravično in služabniško življenje,« pa je poudaril Barack Obama.

»Pokazal je, da smo velika država, ker smo dobri ljudje – pošteni in častni, pogumni in sočutni, skromni in močni,« je dejal Biden. FOTO: Ken Cedeno/Reuters
»Pokazal je, da smo velika država, ker smo dobri ljudje – pošteni in častni, pogumni in sočutni, skromni in močni,« je dejal Biden. FOTO: Ken Cedeno/Reuters

Odzivi iz tujine

Nobelov nagrajenec je bil 39. predsednik ZDA, in sicer med letoma 1977 in 1981. FOTO: Reuters
Nobelov nagrajenec je bil 39. predsednik ZDA, in sicer med letoma 1977 in 1981. FOTO: Reuters
Sožalje so izrazili tudi svetovni voditelji. Britanski kralj Karel III. se z naklonjenostjo spominja njegovega obiska Združenega kraljestva leta 1977: »Carterjeva predanost in ponižnost sta navdihnili mnoge.«

Britanski premier Keir Starmer je zapisal, da so Carterja motivirale močna vera in vrednote ter da je na novo opredelil vlogo nekdanjega predsednika z izjemno zavezanostjo socialni pravičnosti in človekovim pravicam doma in v tujini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je strnil, da je bil Carter voditelj, ki je »služboval v času, ko Ukrajina še ni bila neodvisna, a je bilo njegovo srce trdno z nami v našem nenehnem boju za svobodo«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da je bil Carter neomajen zagovornik pravic najranljivejših in se je neutrudno boril za mir.

Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril Carterjevo prizadevanje za mir in boj za demokracijo in človekove pravice. »ZDA so izgubile predanega borca za demokracijo,« je zapisal na omrežju x. Svet je po njegovih besedah izgubil pomembnega posrednika, ki se je zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu in za človekove pravice.

Sožalje so že izrekli tudi v sosednjih Kanadi in Mehiki. Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da je bil Carter vedno preudaren in velikodušen pri nasvetih, ki jih je dal. Mehiško ministrstvo za zunanje zadeve pa je njegovo smrt označilo za obžalovanja vredno izgubo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antó​nio Guterres je dejal, da se Carterja spominja po solidarnosti z ranljivimi, vztrajni usmiljeni drži in neomajni veri v skupno dobro in našo skupno človečnost.

Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je Carterjevo delo po koncu predsedovanja v njegovi fundaciji Carter Center rešilo nešteto življenj in pripomoglo k temu, da so številne zapostavljene tropske bolezni skoraj v celoti odpravili.

V Panami, kjer je Carter dosegel sporazum o predaji Panamskega prekopa, ki je bil pod nadzorom ZDA, je predsednik José Mulino preminulemu demokratu namenil pohvalne besede, ker je njegovi državi pomagal pri doseganju »popolne suverenosti«.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ga je označil za ljubitelja demokracije in zagovornika miru in se spominjal njegovega pritiska na brazilski diktatorski režim pri osvobajanju političnih zapornikov. »Z Brazilijo je sodeloval pri posredovanju v konfliktih z Venezuelo in pri pomoči Haitiju,« je dodal. »Za vedno si ga bomo zapomnili kot zagovornika ideje, da je mir najpomembnejši pogoj razvoja,« je v odzivu na Carterjevo smrt še poudaril Lula da Silva.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi se je Carterja spominjal kot »simbola humanitarnih prizadevanj« zaradi njegove vloge pri sporazumu iz Camp Davida leta 1978, ki je vzpostavil mir med Egiptom in Izraelom.

Preden je leta 1977 postal predsednik, je bil demokrat Carter guverner Georgie, poročnik v ameriški mornarici in kmet. Nobelov nagrajenec je bil 39. predsednik ZDA, in sicer med letoma 1977 in 1981. Carter se je iz pridelovalca arašidov povzpel do predsedniškega položaja leta 1977, a je bil po samo enem štiriletnem mandatu prisiljen zapustiti Belo hišo, ko je na naslednjih volitvah prepričljivo zmagal Ronald Reagan. Po odhodu iz Bele hiše z nizko podporo javnosti si je ugled povrnil s humanitarnim delom, za katero je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Za Carterjem žalujejo štirje otroci, 11 vnukov in 14 pravnukov. Njegova žena Rosalynn, s katero je bil poročen 77 let, je umrla novembra 2023. FOTO: AFP
Za Carterjem žalujejo štirje otroci, 11 vnukov in 14 pravnukov. Njegova žena Rosalynn, s katero je bil poročen 77 let, je umrla novembra 2023. FOTO: AFP

Po predsedovanju se je vrnil v skromen dom

Prav tako je postal prvi in edini predsednik, ki se je za stalno vrnil v hišo, v kateri je živel pred vstopom v politiko: skromno, enonadstropno hišo z dvema spalnicama, navaja BBC. Odločil se je, da ne bo izkoristil donosnih priložnosti za govore in založniške pogodbe, ki čakajo večino nekdanjih predsednikov. Leta 2018 je za Washington Post povedal, da si nikoli ni želel biti bogat. Namesto tega je preostala leta posvetil reševanju globalnih problemov neenakosti in bolezni.

Za Carterjem žalujejo štirje otroci, 11 vnukov in 14 pravnukov. Njegova žena Rosalynn, s katero je bil poročen 77 let, je umrla novembra 2023.

Junak za vse

Carterjev sin Chip je ob smrti očeta opisal kot junaka: »Ne le zame, ampak za vsakogar, ki verjame v mir, človekove pravice in nesebično ljubezen.« Moji bratje, sestra in jaz smo ga delili s preostalim svetom prek teh skupnih prepričanj. Svet je naša družina zaradi načina, kako je združeval ljudi.«

Carter se je lani nehal zdraviti za nerazkrito boleznijo in je začel prejemati paliativno oskrbo na domu. Imel je zdravstvene težave, vključno z melanomom, ki se je razširil na jetra in možgane.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine