Tisti, ki jih na televiziji ne bomo videli

Dva tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, še približno toliko članov novinarskih ekip, okoli sto tisoč obiskovalcev – to so številke, ki smo jih te dni slišali med novicami iz doline pod Poncami, kjer se bo 21. februarja začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Za vse bo skrbelo okoli 1500 sodelavcev in prostovoljcev organizacijskega komiteja Planica. Pa vendar je tistih, ki izvajajo nekatere najpomembnejše naloge, samo peščica.

Han: V zadnjih 30 letih se noben politik ne bi smel slikati s športniki

Prizorišče, katerega osrednji ambient ustvarjajo Bloudkove skakalnice in ob njih letalnica bratov Gorišek ter na drugi strani okrogla stavba nordijskega centra, dobiva številne dodatne objekte, med njimi več kot tristo bivalnih zabojnikov, montažno novinarsko središče, tribune za komentatorje in za 10.000 gledalcev, montažni VIP-prostor, ki sprejme petsto ljudi, in šotore za tri velike restavracije, kjer bodo pripravljali hrano za tekmovalne ekipe, medijsko in organizacijsko osebje, v vsaki približno po tisoč obrokov na dan.

Prireditveni prostor je napolnila vrsta montažnih objektov. FOTO: Matej Družnik

»Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023 je enkraten, neponovljiv dogodek, pridobljen šele s četrto kandidaturo, to so mini olimpijske igre s tremi disciplinami, smučarskimi skoki, smučarskimi teki in nordijsko kombinacijo,« je generalni sekretar OK Planica Tomaž Šušteršič opisal tekmovanje, ki se bo začelo čez dobrih deset dni in bo trajalo do 5. marca. Čeprav je bilo čutiti napetost, pa priprava takih dogodkov v Planici ni nič novega, navsezadnje je tam vsako leto finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki ga bodo pripravili tudi letos, dobre tri tedne po tem svetovnem prvenstvu.

Dva moža, pet teptalnikov

Tisto dopoldne je bilo ob tekaški progi, ki se je lesketala v soncu, parkiranih pet teptalnih strojev ali ratrakov, kot jim rečemo pogovorno. Ob njih bi nepoznavalec pričakoval celo moštvo, a v resnici ta vozni park upravljata dva moža, 54-letni Jožko Kavalar in 26-letni Andraž Markelj. Prvi je vodja prog za tek na smučeh, drugi voznik teptalnega stroja, kakor sta se predstavila na kratko in s tem pravzaprav vso ekipo, ki bo na svetovnem prvenstvu skrbela za smučarsko tekaško progo – 7,5-kilometrski krog, širok od šest do deset metrov, na katerem bodo potekala tekmovanja v različnih dolžinah do 50 kilometrov.

Za prvenstvo so si izposodili dodatne teptalnike prog. FOTO: Matej Družnik

Kakšna mora biti proga, vesta iz prve roke, navsezadnje sta »vse življenje 'u laufu'«, se je nasmejal Kavalar, nekdanji olimpijec v teku na smučeh, obiskovalci Planice pa ga poznajo tudi kot zastavonošo, ki se spusti po hrbtišču letalnice in oznani začetek enega najbolj znanih športnih praznikov v državi, omenjeni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Njegovi zadnji tekmovalni dnevi so se iztekli leta 2001, ko je nastopil na svetovnem prvenstvu v Lahtiju.

»Tam sem odstopil na 37. kilometru, ker je bil tako hud mraz, da nisem več čutil prstov na nogi,« se je spominjal. Da bi upravljal teptalni stroj, takrat sicer še ni razmišljal, a so ga prav takrat v Ratečah kupili in decembra istega leta je že sedel vanj. Andraž Markelj, sicer iz Mojstrane, je zdaj v Ratečah njegov sosed, vendar imata precej daljšo skupno zgodovino. »Jožko je bil v bistvu moj prvi trener teka na smučeh,« je dodal njegov mlajši kolega, »zdaj pa je glavni mentor za teptalnik. Najprej me je torej naučil 'laufat', potem pa še ratrak vozit.«

Jožko Kavalar in 26-letni Andraž Markelj. Prvi je vodja prog za tek na smučeh, drugi voznik teptalnega stroja. FOTO: Matej Družnik

Progo za svetovno prvenstvo sta začela urejati že sredi decembra in nanjo narivati sneg, kakih dvajset tisoč kubikov ga je bilo, je ocenil Kavalar, a ga je v toplih dneh okoli novega leta skoraj polovico pobralo. Potem se je vreme le obrnilo v prid zimskim športnim disciplinam in zdaj je snega dovolj, »proga je fino nagnjena, tako kot mora biti, vse je poravnano, širina je prava«, je opisoval Kavalar.

Čeprav se je zdelo, da je vse pod nadzorom, je bil videti zaskrbljen. Vreme je te dni lepo, vendar se lahko to spremeni, izposodili so si dodatne teptalnike, pri katerih je bilo treba odpraviti nekatere napake, je nanizal nekaj skrbi. V teh dneh naj bi vendarle dobila še enega sodelavca, ki bi jima pomagal vsaj pri urejanju tistih delov, ki ne sodijo k tekmovanju, je s kancem upanja dejal Kavalar. »To delo moraš imeti rad, to ni za vsakega,« je na kratko dodal, medtem ko je gledal za teptalnikom, ki ga je pognal njegov kolega in za sabo pustil tanke raze v snežni površini.

En mož, dva teptalnika

Še manj številna je ekipa upravljavcev teptalnih strojev za skakalnice. V njenem imenu se predstavi en sam, to je Jure Fenz, za katerega bi lahko rekli, da prenese naklonine, kot jih le malokdo drug. A o svoji edinstvenosti ne izgublja besed. »Največje delo na hrbtiščih skakalnic še vedno opravijo 'štamfači', lopata pa smuči, jaz sem samo njihov podaljšek,« je dobrovoljno rekel, ko je stopil iz teptalnika, na pogled robustnega stroja, a »v resnici mašine, s katero je treba nežno delati«. Je pa res, je pripomnil, da mora biti ratrakist na skakalnici zelo natančen, predvsem zaradi varnosti skakalcev.

Jure Fenz, edini ratrakist za skakalnice, je prav tako že planiška legenda. FOTO: Matej Družnik

Priprava skakalnice za svetovno prvenstvo zato ni prav nič drugačna kot pred vsakim treningom ali katero drugo tekmo: »Moja skrb je, da je tako pripravljena, da fantje in dekleta, ki priletijo s sto kilometri na uro, lepo in varno pristanejo,« je dejal Fenz, ki dela v Planici od leta 2007. Kljub vsemu je pred svetovnim prvenstvom nekaj več napetosti, že zaradi zunanjih dejavnikov. »Če nam vreme služi, skakalnico takoj in brez težav uredimo, če je slabo, imajo pa predvsem teptalci, ki progo urejajo s smučmi, veliko več dela.« Najhuje je, je dodal, če je čez dan toplo in se sneg topi, ponoči pa zmrzne, saj se spremeni struktura snega in sprime se v ledene kose. »Če pa je takšno, kot je danes, je odlično,« je iskrivo pogledal po dolini, obsijani s soncem (a še vedno s pravimi zimskimi temperaturami), v katero se bo čez deset dni zgrinjalo na tisoče obiskovalcev.

Z vlakom ali avtobusom

Da bodo njihovi prihodi in odhodi potekali brez težav, je skrb vodje logistike Jureta Ajdiška. Njegovo področje zajema vso prometno in transportno ureditev, varnost ter akreditacije. Najpomembnejši je prometni režim, ki mora funkcionirati že pred začetkom tekmovanj, skladno s tem pa vse transportne poti, saj ne zagotavljajo le prevozov obiskovalcev, temveč tudi drugih kategorij udeležencev, kot so tekmovalne in novinarske ekipe; tu so še izjeme v prometnem režimu, kot je dostava, ki ima določene ure. »Vezani smo na urnik tekmovanja, zato je naša odgovornost, da tekmovalci, vse osebje in obiskovalci pridejo pravočasno na prizorišče,« je opisal sogovornik, ki šteje leta dela v Planici že od svojega 19. leta, ko je začel kot reditelj.

Jure Ajdišek, vodja logistike pri OK Planica FOTO: Matej Družnik

V ekipi za logistiko je okoli 350 sodelavcev in še precej prostovoljcev, ki bodo v podporo osebju na različnih lokacijah. Urejajo tudi prevoz osebja, saj si želijo, da bi bilo v Planici res čim manj avtomobilov. »Trajnostno zavezo na področju mobilnosti jemljemo zelo resno, zato spodbujamo obiskovalce in sodelavce, da prihajajo na prizorišče organizirano,« je še poudaril Ajdišek.

Številnim je že dobro znana akcija Z vlakom v Planico, ki jo od začetka koordinira Anton Hribar, ravno tako stalni in dolgoletni sodelavec v Planici. »Zadnjih deset let intenzivno sodelujemo s Slovenskimi železnicami in se dogovorimo za prevoz potnikov, ki pridejo prek Ljubljane oziroma iz Nove Gorice do Jesenic,« je povedal. Tam jih bo ob določeni uri čakal avtobus in prepeljal do vstopne točke v Ratečah (na Ledinah), od koder se bodo do prizorišča, približno kilometer in pol, odpravili peš. V dneh, ko so na programu še smučarski skoki, bodo vozili dodatni vlaki. Kot je dejal Hribar, letos pričakujejo še nekoliko večjo udeležbo z vlaki, saj bo prevoz z njimi za imetnike vstopnic brezplačen. Parkirišča bodo sicer urejena v Ratečah, v Podkorenu in Kranjski Gori. In tudi od zadnje je do prizorišča lep, 5,5 kilometra dolg sprehod, je dodal Šušteršič.

Anton Hribar spodbuja ljudi, naj gredo v Planico z vlakom. FOTO: Matej Družnik

V dolini pod Poncami te dni še vlada mešanica delovnega in počitniškega vzdušja, v katerem se zvoki strojev prepletajo s smehom otrok, ki pridejo oprtani s sanmi ali se igrajo ob vznožju letalnice, ki tokrat ne bo prizorišče tekmovanja. Ko se bodo počitnice končale, bodo Planico za en teden zaprli za obiskovalce, in to bo čas za zadnja opravila in priprave. Med njimi je tudi ureditev infrastrukture v zdaj še počitniških Podkorenu in Kranjski Gori, kjer bodo podelitve medalj najboljšim športnikom (razglasili bodo 24 svetovnih prvakov in še dvakrat toliko prejemnikov srebrnih in bronastih kolajn) ter koncertni program. Tako imenovane flower ceremonies, le da tokrat dobitniki ne bodo dobili šopkov cvetlic, ampak sadike smrečic, pa bodo potekale na prizorišču v Planici.

Razglasili bodo 24 svetovnih prvakov in še dvakrat toliko prejemnikov srebrnih in bronastih medalj v treh panogah. FOTO: Matej Družnik