Naša, svetovna, zelena

Med 21. februarjem in 5. marcem bo FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v najslovitejšo slovensko dolino privabilo mnogo gledalcev, ki bodo v športnem spektaklu uživali na do okolja prijazen način. Letošnja Planica bo namreč potekala po načelih trajnostnega razvoja, k čemur se bodo zavezali obiskovalci, športniki ter vsi sodelujoči na FIS svetovnem prvenstvu.

Več o tem so nam povedali Satu Härkönen, vodja za odnose z javnostmi v finsko-švedskem podjetju Stora Enso in članica organizacijskega komiteja Planice 2023, predsednica strateškega sveta Planice 2023 Maja Zalaznik in dekan fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, ki je v Planici zasnoval skoraj v celoti reciklabilen paviljon.

Planica naj ostane takšna, kot jo imamo radi

»Strateški svet ima dva ključna cilja. Prvi je, da bo to svetovno prvenstvo najbolj trajnostno zimsko prvenstvo v Sloveniji do sedaj, drugi pa, da predstavimo podlage za energetsko avtonomnost Planice,« nam uvodoma pojasni Maja Zalaznik, ki je s sodelavci pripravila akcijski načrt, ki bo služil kot podlaga in zgled organizatorjem prihodnjih FIS svetovnih prvenstev.

»Izpostavila bi tri ključne stvari. Prva je vodnik Moj trajnostni vsakdan, v katerem so zbrani ukrepi, ki jih lahko izvajamo vsak dan, v Planici ali doma. Druga je Zelena zaveza Planice 2023. Sodelujoči na prvenstvu in obiskovalci bodo s klikom na zeleni gumb na zaslonu ob vhodu potrdili, da si bodo prizadevali za dogodek, ki bo temeljil na načelih trajnostnega razvoja, družbene pravičnosti in medgeneracijske solidarnosti.

Žiga Jelar (na fotografiji), pod njim pa naša najkbolj slovita dolina. FOTO: Matej Družnik/Delo

Tretja stvar je akcijski načrt, v katerem predstavljamo vse ukrepe in cilje, ki jih želimo udejanjiti. Izmerili bomo ogljični odtis celotnega prvenstva, vsak obiskovalec pa bo lahko izmeril tudi svoj ogljični odtis. Naša maskota je čaplja Vita, ki najraje živi ob obrobju Triglavskega narodnega parka. Da bo na koncu tudi ona zmagovalka, smo sklenili, da je eno od področij zmagovalnosti tudi trajnost,« razloži Maja Zalaznik.

Obiskovalce spodbujajo, naj pridejo pod Ponce z javnim prevozom, embalaža vseh ponudnikov bo reciklabilna, organizirano bo ločeno zbiranje odpadkov, eno glavnih letošnjih pravil pa je: kar v Planico prinesem, tudi odnesem. »Naše vodilo je, da Planica ostane takšna, kot jo imamo radi.

Ne pričakujemo, da bo vse idealno, gre za proces, v katerem ozaveščamo sebe in hkrati druge,« pravi Maja Zalaznik. Osredotočili so se na pet ključnih področij: mobilnost, odpadki in okolje, hrana in pijača, družbena odgovornost in komunikacija ter zapuščina, več podrobnosti pa najdete na spletnem naslovu www.planica23.si, pod zavihkom Zelena Planica.

Slovenci imate resnično možnosti za medalje!

Podjetje Stora Enso je že nekaj let sponzor nordijskih svetovnih prvenstev. Kot pravijo, se večina tekmovanj v nordijskih disciplinah dogaja v bližini gozdov, gozdovi pa so srce njihovega posla.

»Emisije ogljikovega dioksida so največji svetovni izziv, največja grožnja človeštvu. Podnebne spremembe so dobro vidne tudi v zimskih športih, opazujemo izginjanje ledenikov, tanjšanje snežne odeje in pomanjkanje snega v zimskih športnih središčih. Naši obnovljivi izdelki nadomeščajo izdelke na osnovi nafte, katerih proizvodnja in uporaba povzročata velike izpuste CO₂.

Naši izdelki, les in zgradbe, embalaža in inovacije z uporabo biomaterialov, so ključ do rešitve. Obnovljive materiale in trajnostna načela smo želeli pripeljati tudi na nordijska svetovna prvenstva. Tako dajemo oprijemljiv zgled, kako uporabiti obnovljive izdelke, ki niso narejeni na osnovi nafte, ter tako zmanjšati vpliv na okolje, dogodke pa narediti bolj trajnostne, pojasnjuje Satu Härkönen.

Slovenci dobro poznamo finske skakalne legende Mattija Nykänena in Janneja Ahonena, kako dobro pa naše skakalce poznajo Finci? »Seveda sledimo najboljšim skakalcem, zato seveda dobro poznamo Primoža Peterko kot tudi vaše aktualne zvezdnike, brate Prevc, Anžeta Laniška, Timija Zajca in druge. V Planici imate resnično možnosti za medalje!« priznava Satu Härkönen.

»Naše vodilo je, da Planica ostane takšna, kot jo imamo radi,« pravi Maja Zalaznik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slovence, Fince in Švede po besedah naše sogovornice druži ljubezen do gozdov. »Finci in Švedi ljubijo gozd, živijo v gozdu in živijo od gozda. Okoli 70 odstotkov obeh držav je prekritih z gozdom in zanj zelo dobro skrbimo, pravimo mu naše zeleno zlato. Trajnostno upravljanje gozda ima pozitiven vpliv na podnebje.

Na Švedskem se je gozdna površina v zadnjih sto letih podvojila, sadimo več dreves, kot jih posekamo, kar pomeni, da iz ozračja črpamo več CO₂ in ga shranjujemo v svojih proizvodih. Ustvarjamo temelje trajnostne prihodnosti, kar je osnova naše rasti,« pravi Satu Härkönen.

Trajnostni in oblikovalski maksimum

Letošnja novost je pešpot iz Kranjske Gore, na pol poti pa bo stojnica pokrovitelja, kjer bodo ponujali okrepčila v biorazgradljivi embalaži. Na poti bodo informacijske točke, kjer se bodo obiskovalci podučili o obnovljivih materialih in lesenih izdelkih, na tekmovalnem prizorišču pa jih bo pričakal leseni paviljon, izdelan iz križno lepljenih plošč.

Načrtovanje je krovni sponzor nordijskih prvenstev zaupal prof. dr. Mateju Blenkušu, dekanu fakultete za arhitekturo. »Paviljon je na vozlišču treh prizorišč, tekaškega stadiona, izteka skakalnic in prireditvenega prostora ob letalnici. Objekt bo namenjen promociji dejavnosti in produktov podjetja ter organizaciji njihovih družabnih dogodkov.

A bolj kot slednje je pomembno dejstvo, da se pri Stora Ensu zavedajo, da je najmočnejše komunikacijsko orodje prav kakovosten dizajn, ki skozi realizirano arhitekturno in inženirsko delo odpira širok prostor imaginaciji uporabe njihovih izdelkov. Nas, 'podalpske arhitekte', je najbolj presenetilo, kako visoko stopnjo zaupanja so vložili v naše delo in naš ustvarjalni doprinos.

Nikoli med idejnimi osnutki, razvojem ideje in izvedbo projekta nismo bili deležni senc dvoma in strahu, ali je celotni projekt sploh smiseln. Skozi komunikacijo s Stora Enso smo prepoznali pomen kulture kakovostnega oblikovanja, ki je v skandinavskih družbah prisoten kot temeljna družbena vrednota,« Matej Blenkuš pohvali dobro sodelovanje.

Med našimi orli, za katere bomo stiskali pesti, bo tudi Peter Prevc. FOTO: Matej Družnik/Delo

Naročnikova ključna usmeritev je bila, da se večina uporabljenega materiala za izgradnjo lahko uporabi v drugih gradnjah. »Pri načrtovanju promocijskega paviljona nam je bilo v veliko pomoč dejstvo, da smo pri zasnovi in izvedbi sodelovali s podjetjem CBD iz Celja, ki ne samo da je paviljon v tem trenutku skorajda že sestavilo, ampak bo kasneje tudi večino uporabljenega materiala recikliralo pri svojih projektih v bližnji prihodnosti.

V vsakem trenutku smo lahko preverili, katere dimenzije uporabljenih elementov bo možno ponovno uporabiti in katerih ne. Z vidika trajnostne uporabe materialov je tak pristop v Sloveniji vzorčen, veliko srečo smo namreč imeli, da smo se lahko o načinu prihodnje ponovne uporabe pogovorili s konkretnim uporabnikom. Trajnostno ravnanje z viri od nas arhitektov zahteva, da se vgradnja materialov v stavbe načrtuje z vizijo dolgoročne prilagodljivosti in ponovne uporabe.

Ker so prihodnje rabe materialov in stavb danes večinoma neznane, je tovrstna prognoza dostikrat špekulativna, celo utopična. V primeru paviljona v Planici pa natančno vemo, na kakšen način in v kakšni meri se bo vgrajeni material recikliral. Delež materiala, ki ga ne bo mogoče ponovno uporabiti, ocenjujem na od 5 do 10 %.

To so linijski elementi, ki smo jih pobarvali na belo barvo in so s pomočjo tehnologije računalniškega razreza oblikovani točno po zahtevanih dimenzijah in oblikah tega projekta. Vsi preostali elementi (plošče, deske in letve) pa ohranjajo svojo prvinsko tovarniško geometrijo in jih bo po demontaži možno prepeljati v delavnico in z razrezom preoblikovati v končno geometrijo,« pripoveduje Blenkuš.

Visoka pričakovanja pred prvenstvom ima tudi vedno nasmejana Nika Križnar FOTO: Jure Eržen/Delo

Dodaja, da so največ premišljevali o tem, kako z osnovnimi tovarniškimi dimenzijami materiala oblikovati kompleksno, planiškemu okolju prilagojeno zasnovo. »Glede na izjemno kratek čas, v katerem se je celoten proces odvil, sem prepričan, da smo dosegli trajnostni in oblikovalski maksimum,« pravi sogovornik, ki smo ga vprašali tudi, ali mu je bilo kot arhitektu težko pri srcu, ker je vnaprej vedel, da bo objekt stal le kratko časovno obdobje, ali so časi »zidanja« za večnost mimo.

»Arhitektura 21. stoletja je arhitektura procesov in ne arhitektura objektov. Za nas je izjemnega pomena, da smo z načrtovanjem objekta izpolnili pričakovanja naročnika, ne glede na njihovo trajanje, ter da s tem nismo povečali škodljivih vplivov na okolje.

Prepričani smo, da bo Stora Enso, tudi s pomočjo našega paviljona, uspelo prepričati graditelje stavb na globalnih trgih, da pri gradnji povečajo delež biogenih materialov. Tudi če se bo njihov delež povečal le za kak promil, je naše poslanstvo več kot izpolnjeno,« sklene Matej Blenkuš.