Tiktoker

V sredo sem se po naključju znašla na Bavarskem dvoru v Ljubljani ravno v trenutku, ko se je dogajal incident, v katerega je bil vpleten mladostnik z noži. Vanj so bile uperjene pištole policistov in telefoni tiktokerjev, instagramerjev, youtuberjev in uporabnikov drugih družbenih omrežij.

Tiktok in druga družbena omrežja so postala eden glavnih virov informacij, zlasti za mlajše uporabnike.

Gre za platformo, ki jo uporabniki lahko tudi soustvarjajo in po statistiki všečkov, komentarjev, ogledov idr. spremljajo oziroma predvidevajo, kakšna je priljubljenost posnetka, ki so ga delili. Ne bomo se poglabljali v vplive na duševno zdravje, ki jih tovrstno neprestano spremljanje objav in odzivov nanje lahko prinese, in druge družbene razsežnosti uporabe družbenih omrežij.

Tiktoker je postal beseda tedna zaradi zakonskega predloga, ki ga je sprejel ameriški kongres, s katerim bi lahko v ZDA prepovedali uporabo kitajskega družabnega omrežja tiktok in podobnih aplikacij, če bi jih predsednik označil za grožnjo nacionalni varnosti.

Seveda se vrstijo vprašanja: Ali gre za omejevanje svobode izražanja? Kaj to pomeni za druge aplikacije? Kje se bodo ZDA in morda kmalu zatem tudi druge države ustavile? Po drugi strani Kitajska že od samega začetka prepoveduje drugod po svetu razširjene aplikacije, kot so facebook, X, instagram, in dovoljuje samo lastne, nad katerimi ima nadzor.

Na slovarskem portalu Fran poleg tiktokovca in tiktokovke, instagramerja in instagramerke, youtuberja in youtuberke v Slovarju novejšega besedja iz leta 2012 najdemo tudi besedi internetovec in internetnik, ki poimenujeta uporabnika interneta.

Tistega uporabnika interneta, ki se je zelo verjetno zlahka poistovetil z izvorno idejo interneta in spleta kot prostora za brezplačno širjenje znanja in idej.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mija Michelizza.