Huligán

Besedo huligan smo v slovenščino prevzeli iz angleške besede hooligan in jo, upoštevajoč izgovor, pisno podomačili. Izvora besede ni mogoče z zanesljivostjo pojasniti, največkrat se pojavlja razlaga, da je poimenovanje motivirano iz irskega priimka Hooligan. Konec 19. stoletja so se na naslovnici angleške revije Nuggets pogosto pojavljale upodobitve irske priseljenske družine Hooligan, ki se je s svojim nenavadnim, razgrajaškim obnašanjem odmikala od pričakovanega in sprejetega v takratni angleški družbi. Beseda se je prvotno uporabljala šaljivo in z zaznanim slabšalnim prizvokom, s katerim je označeno odklonsko vedenje. Beseda huligan se je razširila po svetu, v času pa se je spreminjal in razširjal njen pomen.

S primerjanjem razlag v različnih jezikovnih priročnikih lahko spremljamo, kako se je beseda razvijala v slovenščini. V pravopisnem slovarju iz leta 1962 je huligan »mladoleten malopridnež, izgubljenec«, v Verbinčevem Slovarju tujk iz leta 1968 sta zabeležena dva pomena: »deklasiran ničvrednež, npr. kot orodje reakcionarjev v pogromih«, in »pobalin, mladoleten malopridnež po velemestih«. Slovar slovenskega knjižnega jezika nas pouči, da je huligan »mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme«.

Huligani zopet polnijo naslovnice, pregled sodobne jezikovne rabe pa kaže, da bo huligan v jezikovnih priročnikih potreboval posodobljeno razlago, saj beseda danes ne označuje odklonskega ravnanja mladoletnih, ampak se uporablja za posameznike, navadno povezane v skupine, ki izvajajo nasilje na športnih prireditvah. Razbrati je mogoče, da je največ huliganov – tako po svetu kot pri nas – med nogometnimi navijači. Zakaj so pomešani med nogometne navijače in niso del njih? Ker navijači krepijo športni duh, huligani pa ga kalijo.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Manca Černivec.